Študentje programa medicina na Medicinski fakulteti v Ljubljani so letos ostali skoraj brez kliničnih vaj, ki jih navadno pod vodstvom mentorjev izvajajo na bolnišničnih oddelkih. Gre za temeljno sestavino študija medicine, kjer bodoči zdravniki dobijo potrebno praktično znanje in stik s pacienti. “Mislim, da bomo peti letniki na vajah desetkrat, od tega petkrat v simulacijski učilnici ali drug na drugem, kjer dobimo omejeno znanje,” je eden izmed študentov potarnal na nedavnem sestanku z vodstvom fakultete, zapisnik katerega je bil objavljen na spletu.
Manko kliničnih vaj je najbolj prizadel študente višjih letnikov. V prvih treh letih je vaj namreč relativno malo, se pa te nakopičijo od četrtega do šestega letnika, nam je zaupala študentka višjega letnika, ki želi ostati anonimna. Te vaje so zanje izjemnega pomena, saj študentje tam navadno ugotovijo, katero smer bodo specializirali, prav tako pa lahko skozi praktični proces usvojijo več znanja kot zgolj iz knjig in predavanj. “Veliko stvari je manj zanimivih, če nič ne vidiš v živo, če ti nihče nič ne razloži. Bolj si zapomniš, če ti mentor nekaj razloži, kako si je sam zapomnil, če vidiš, kako se to v živo razlikuje.”
Na medicini vaje le pri nekaterih predmetih, drugod te potekajo v večjem obsegu
Razlogi za odpadanje vaj so številni, a študentje niso dobili enotnega sporočila s strani vodstva fakultete o tem, zakaj jim vaj, vsaj v omejenem obsegu, ne omogočijo. Nezadovoljstvo med njimi še dodatno podpihuje dejstvo, da vaje v mnogo manjši meri odpadajo na Zdravstveni fakulteti in na programu dentalne medicine na Medicinski fakulteti. “Ne razumemo, zakaj ima dentalna medicina vaje v velikem obsegu, čeprav so pri njih te bolj problematične, glede na to, da ima tam pacient odprta usta in je veliko aerosola. Nevarnost je tam torej večja, kot če imava na nekem drugem oddelku masko in pacient in jaz. Tudi za študente zdravstvene nege se zdi, kot da imajo kar precej vaj. Veliko jih vidimo na oddelkih, kamor nas sploh ne pustijo. Težko vidimo, kje je logika za tem,” je dejala študentka.
Zmedo dodatno vnaša še dejstvo, da klinične vaje niso prepovedane uniformno, po vseh katedrah na fakulteti, ampak se nekje v omejeni meri izvajajo, drugje pa ne. V četrtem letniku študentje tako denimo poslušajo predmet infekcija, vaje pri tem predmetu pa se izvajajo na infekcijski kliniki, ki je v času epidemije najbolj obremenjena. “Tam so pred zadnjim lockdownom spet imeli veliko vaj. Oni se recimo zelo trudijo in se sproti prilagajajo, da se lahko sprejme dovolj študentov. Imajo dobrega predstojnika. [Janez] Tomažič je dober mentor in je usmerjen v dobro študentov, skladno s tem se zelo trudi in prilagaja,” je profesorja pohvalila sogovornica in dodala, da je na drugih katedrah, tudi če so njihovi oddelki manj obremenjeni, stanje z vajami mnogo slabše. “Pri drugih predmetih je pri vsakem drugače. Vsak ima svojo katedro in zdi se nam, da imajo katedre precej svobode kar se tega tiče. Recimo psihiatrija že celo leto nima vaj.” Nekaj jih sicer poteka preko spletnih platform, a stika z bolnikom v živo študentje nimajo. To se ji zdi problematično, saj pacienti na psihiatričnem oddelku nimajo nujno fizičnih težav, zato je iz tega vidika izvajanje vaj tam bolj varno. Študentje sicer razumejo, da je situacija zapletena in da vaj ne morejo zahtevati povsod. “Zelo je kompleksno. Revmatološki oddelek so popolnoma spremenili v covid oddelek. V tem primeru razumeš, da te nimajo kam sploh vzeti. A tretji letniki imajo vaje iz propedevtike na intenzivnih oddelkih, zato je malce zmede. Če lahko mlajše odpeljejo na intenzivni oddelek, bi lahko tudi nas starejše kam vzeli.”
Tudi po cepljenju brez sprememb
Tovrstna organizacija študijskega procesa je prav tako nesmiselna glede na dejstvo, da so študentje medicine dobro precepljeni. Cepili so jih namreč kot del prednostne skupine, a odkar so dobili prvi odmerek cepiva, se stanje na fakulteti ni spremenilo. “Po cepljenju ni bilo nobene večje spremembe glede vaj, razen da se nam ni bilo treba več tedensko testirati. Je pa fakulteta glede tega ravnokar poslala neko pismo na višje inštance. Upamo, da bomo glede tega dobili odgovor.”
Vodstvo fakultete sicer odgovornost prelaga na vodstvo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in na vlado, ki naj bi vaje omejila z odloki, pravijo študentje. A tudi, če je to res, bi po mnenju naše sogovornice in njenih kolegov tukaj moralo urgirati vodstvo fakultete. “Verjamem, da vlada, ko pripravlja te odloke, sploh ne pomisli, kako se to se aplicira na Medicinsko fakulteto. Če bi jim fakulteta predstavila stanje, povedala, da nam redno zagotavljajo potrebno zaščito, dobimo namreč maske, priskrbeli so nam tudi vizirje, bi vlada potem razumela, da če smo cepljeni in imamo varovalno opremo, smo toliko varni kot vsak drug zdravstveni delavec. S tem, da smo študentje bolj vestni kot marsikateri zaposleni. Mislim, da imamo tudi višjo precepljenost kot nekateri zdravstveni delavci. Velika večina študentov se nas je namreč cepila,” nam je dejala sogovornica in poudarila, da študentje razumejo, “da je to izredno neprijetna situacija. Vsak človek več na oddelku je dodatna grožnja. Razumemo, da je lani bil tak izpad vaj, ko še nihče ni vedel kako se soočiti s tem. Ampak zdaj se nas je velika večina cepila, verjetno zato, ker smo mislili, da nam bo to omogočilo, da pridemo v stik s pacienti, kar si želimo.”
Zamujeno znanje bo potrebno nadoknaditi
Izostanek od kliničnih vaj bo po mnenju naše sogovornice imel velike posledice na kvaliteto in obseg znanja, ki ga bodo študentje s sabo prinesli na specializacijo. “Dejstvo je, da so v četrtem, petem in šestem letniku ljudje, ki bodo v roku dveh do štirih let že zdravniki. Tam se od tebe pričakuje znanje, ki ga nimaš, ljudje pričakujejo, da jim boš pomagal, ti pa si v zaostanku dve leti, ker nisi pogledal pacienta. Te stvari se sicer nadoknadi, a mi že tako garamo kot specializanti. Da prideš tja s podpovprečnim znanjem, pa pomeni samo še dodaten pritisk s strani mentorjev, direktorja, da moraš to znanje nadoknaditi sam. Seveda je lažje, če lahko to znanje pridobivaš tekom študija, in takrat komuniciraš z mentorjem in s kolegi. Če so zdravniki res preobremenjeni, kar mislim, da so, bi bilo lažje odvzeti kje drugje kot pri študentih. Zdi se mi namreč, da ima to dolgoročno večje posledice, kot če delajo eno dežurstvo manj.”
Ostali bodo brez točk za vpis na specializacijo
Poleg tega situacija zaradi epidemije študentom povzroča dodaten stres, saj ne morejo iskati dodatnega znanja in dosežkov, ki bi jim pomagali pri vpisu na specializacijo. Bodoči zdravniki morajo namreč tekmovati za omejena mesta na razpisanih specializacijah. Točke za vpis nabirajo tudi z raziskovalnim delom, ki pa ga med epidemijo prav tako ni prav dosti. “To, kar se zadnje čase govori o psiholoških stiskah študentov, je definitivno prisotno tudi pri nas. Ogromno specializacij postaja zelo tekmovalnih, zato moramo delati na tem, da dobimo dodatne točke za specializacijo v smislu raziskovalnega dela in podobno. A tega zdaj ni. S tega vidika je situacija zelo problematična, saj ne moremo ločevati, kaj nam je všeč in kaj ne, ne moremo nabirati točk in se dodatno izobraževati.”
Poziv vodstvu fakultete: "Postavite se za nas"
Stiska, ki jo ob mnogih ostalih skupinah v družbi občutijo tudi študentje medicine, je torej resna. Resne bodo tudi posledice za slovenski zdravstveni sistem, če študentom ne bo kmalu omogočena vsaj prisotnost na kliničnih vajah. A študentje glede tega ne morejo narediti prav dosti. Zato apelirajo na vodstvo fakultete, da se bolj postavi za njih. “Mi kot študentje ne moremo veliko narediti. Razumemo, da imajo [v vodstvu] precej zvezane roke, lahko pa vsaj malo bolj izrazijo mnenje kot mi. Lahko izvedejo večji pritisk na vlado in svetovalne skupine. To manjka. Da bi se oni bolj potegnili za nas.”
Odgovor vodstva Medicinske fakultete, glede problematike odpadanja vaj in pozivov študentov, smo čakali od srede, 14. aprila. Do zaključka redakcije ga nismo pridobili.
