Kapitalska logika je že nekaj desetletjih dominantno gonilo mednarodnega nogometa, ni pa edina. Tekmovalni moment je v evropskih pokalih in državnih prvenstvih močno prisoten, možnost vzpona manjših klubov nudi upanje tako igralcem kot navijačem. Zmaga Leicester Citya v angleški Premier League v sezoni 2015/2016 je možna le v okvirju vsaj malenkost brzdanega nogometnega posla, ki ga normirajo nacionalne in evropske nogometne zveze.
Nogomet pa je del družbe, izjemno pomembna gospodarska panoga, in kot taka podvržena globalnemu (post)kapitalizmu. Na tem mestu se lahko v precejšnji meri strinjamo s pogledom trenerja Leedsa, Argentincem Marcelom Bielso, ki ga razvoj, ki je pripeljal do »12 umazancev« ne preseneča. »Najmočnejši klubi so postali najmočnejši skozi tekmovanja. Ko ne potrebujejo več tekmovanja za zaslužek, se ga otresejo. To se ne dogaja le v nogometu. Temeljni problem je, da si bogati prizadevajo, da bi postali še bogatejši, pri tem pa ne upoštevajo posledic, ki jih njihova ravnanja prinašajo za preostale, za večino, ki je za njih pogrešljiva. Ko pridobijo več moči, zahtevajo še več privilegijev zase.
Tekmovanja so veličastna, ker dajejo manjšim klubom možnost razvoja, presenečenja. Niso pa veličastna zato, ker veliki klubi igrajo med seboj. Toda logika sveta in nogometa je trenutno drugačna in zato nas takšna smer razvoja ne bi smela presenetiti,« je razmišljal 65-letni argentinski strateg, ki takšnega razvoja (sveta) seveda ne podpira.
