Neimenovani ameriški diplomatski viri so nakazali, da tudi v ZDA niso videli tega dokumenta. V State Departmentu pa so za STA uradno pojasnili, da spreminjanju meja v Bosni in Hercegovini niso naklonjeni, odgovoru na vprašanje, ali vedo za obstoj omenjenega dokumenta, pa so se izognili. Izpostavili so le, da ZDA "podpirajo suverenost in ozemeljsko celovitost" BiH, kot to določa tudi Daytonski sporazum.
Tudi danes je več virov v Bruslju zatrdilo, da neuradnega diplomatskega dokumenta oziroma non-paperja o spreminjanju meja v regiji, o katerem poročajo mediji, niso videli, in dodalo, da ga tako ne morejo komentirati. So pa visoki diplomatski viri v EU danes izpostavili, da spreminjanje meja v regiji "ni dobra ideja, saj bi to odprlo Pandorino skrinjico".
V Evropski komisiji so v torek povedali, da niso seznanjeni z domnevnim neuradnim dokumentom o mejah na Zahodnem Balkanu. V povezavi z domnevno vsebino dokumenta pa so v komisiji izpostavili, da je stališče EU o mejah v regiji jasno - ničesar ni treba spreminjati.
V tiskovni službi predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela so na vprašanja, ali oziroma kdaj so dokument prejeli in kako komentirajo njegovo vsebino, doslej povedali le, da prejetja dokumenta ne morejo potrditi.
Plaz ugibanj o obstoju tega dokumenta se je sprožil v začetku tedna, ko je portal politicki.ba poročal, da je slovenski premier Janez Janša Michelu v februarju ali marcu izročil dokument, v katerem naj bi kot temo slovenskega predsedovanja Svetu EU navedel spremembo meja na Zahodnem Balkanu oziroma "dokončanje razpada Jugoslavije".
Janša je o tem dejal, da je Michela nazadnje srečal lani in da bi mu tako težko februarja ali marca letos kar koli predal. Izpostavil je, da Slovenija "resno išče rešitve za razvoj regije in perspektivo EU za države Zahodnega Balkana".
Spletni portal necenzurirano.si pa je danes objavil neuradni diplomatski dokument o preoblikovanju meja na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti.
Avtorji dokumenta med drugim kot rešitev predlagajo združitev Kosova in Albanije, češ da se na Kosovu želi 95 odstotkov prebivalstva združiti z matičnim albanskim narodom, položaj pa da je podoben v Albaniji. Srbski del Kosova bi glede na dokument po zgledu Južne Tirolske dobil poseben status.
Kot drugo rešitev pa dokument navaja združitev večine ozemlja Republike Srbske s Srbijo, češ da bi bilo tako "mogoče v pretežni meri rešiti srbsko nacionalno vprašanje". V tem primeru da je Srbija pripravljena soglašati z združitvijo Kosova in Albanije.
Predsednica SD: "Tem nacionalističnim in razdiralnim politikam je treba reči ne"
Da bi bilo premikanje meja na Zahodnem Balkanu izjemno nevarno, je opozorila tudi predsednica SD Tanja Fajon. "V času, ko bi morali spodbujati sodelovanje, povezovanje, se med nekaterimi evropskimi voditelji pojavlja veliko nacionalističnih teženj, promoviranje razdiralnih idej, ki z nediplomatskimi potezami še dodatno obremenijo že zaskrbljeno prebivalstvo," je evropska poslanka t. i. non-paper.
Glede domnevne vpletenosti slovenske vlade v nastanek neuradnega dokumenta je dejala, da je ne bi presenetilo, če bi kakšna od nacionalističnih idej prišla tudi iz Slovenije. Je pa ob tem pojasnila, da gre pri t. i. non-paperjih pogosto za zapiske z različnih sestankov in teh je v resnici bistveno več, kot jih zaokroži v javnosti. "Bi me pa skrbelo, če bi bila kakršnakoli od teh idej, ki je na teh skicah in papirjih brez naslovnika, glave ali podpisa, nek del uradne politike države oz. uradne politike v nastajanju," je povedala in poudarila, da je "tem nacionalističnim in razdiralnim politikam treba reči ne."
Prepričana je še, da je dokument, tudi če ni uraden in ni nastal v Sloveniji, državi že povzročil ogromno škodo, zato je Janšo pozvala, naj čim prej predstavi svoje stališče in stališče Slovenije glede držav Zahodnega Balkana, zlasti do Bosne in Hercegovine.
Poudarila je pomembnost evropske perspektive za Zahodni Balkan, vse izzive bi bilo treba reševati po mirni poti, obenem pa krepiti sobivanje in sodelovanje med ljudmi v regiji ter politične in gospodarske vezi. V tem smislu je pozvala k začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo že pred poletjem, obenem pa bi morala Slovenija kot svoj strateški cilj zasledovati evropsko perspektivo Zahodnega Balkana ter povezovanje in integracijo regije.
