Slovenci med tujkami za svojo zakonsko partnerico najpogosteje izberejo državljanke Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Ukrajine, Severne Makedonije in Rusije. Podobna slika glede državljanstev je v primerih, ko je nevesta Slovenka in ženin tujec. Večina novopečenih slovenskih zetov, ki prihajajo iz tujine, je državljanov BiH, Srbije, Hrvaške, Severne Makedonije, Italije in Kosova.
S tovrstnim primerom so se nedavno srečali na upravnih enotah (UE) Ptuj in Ormož. Ker je bila situacija v zvezi s poroko sumljiva, so jo pod drobnogled vzeli policisti. Sedemintridesetletna Slovenka se je junija lani, po naših informacijah na UE Ptuj, poročila s 30-letnim Kosovcem. Ta je sicer že imel dovoljenje za začasno prebivanje v Sloveniji zaradi zaposlitve. Začasno prebivališče je imel prijavljeno na stalnem naslovu svoje bodoče »neveste«, čeprav tam ni nikoli dejansko prebival. Kosovec in 37-letna »podjetna« dama sta nato stopila še v zakonski stan, čeprav kljub istemu naslovu na njem nista skupaj bivala, pravzaprav med seboj nista niti komunicirala. Poročila sta se, da bi lahko moški ostal v Sloveniji.
Policisti so ugotovili, da gre za tako imenovano lažno poroko, sklenjeno z namenom preslepitve državnega organa. Po sklenitvi zakonske zveze je 37-letnica na UE Ormož poskusila urediti dovoljenje za bivanje v Sloveniji za svojega moža kot družinskega člana. Primer je očitno postal sumljiv in so ga pod drobnogled vzeli organi pregona. Postopek izdaje dovoljenja za prebivanje še ni zaključen, nesojeni mož s Kosova pa je medtem Slovenijo že zapustil. Ormoški policisti so pri osumljenki opravili hišno preiskavo, zoper oba vpletena bo zaradi suma storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine na ptujsko okrožno državno tožilstvo podana kazenska ovadba.
Slovenija: v petih letih 23 primerov
Na Generalni policijski upravi (GPU) so pojasnili, da so v minulih petih letih obravnavali 23 tako imenovanih navideznih porok. Po številu primerov izstopata leti 2016 in 2017, ko jih je bilo skupno 17. Leta 2018 so imeli v obravnavi štiri tovrstne zadeve, predlani in lani po eno. »Dejanje fiktivne oziroma navidezne zakonske zveze v našem kazenskem zakoniku ni opredeljeno kot samostojno kaznivo dejanje. Običajno se v posamičnih primerih inkriminira kot sum storitve kaznivega dejanja overitve lažne vsebine po 253. členu KZ-1. V primeru, da gre za organizirano obliko (na primer, da organizator išče osebe, jim ureja dokumentacijo, daje navodila, ponuja plačilo in podobno), se obravnava kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po petem odstavku 308. člena KZ-1,« je pravni temelj, na podlagi katerega lahko v zvezi s sklepanjem fiktivnih porok organi pregona izvedejo aktivnosti, je pojasnil Drago Menegalija z GPU.
Kako priti na sled, da je sklenitev zakonske zveze fiktivna
»To je mogoče sklepati po opravljenih intervjujih z domnevnima zakoncema. Ugotavljajo se indici: da se osebi med seboj ne poznata, da je bila zakonska zveza sklenjena v teku različnih postopkov pridobitve statusa tujca (izgon, zavrnitev azila, zavrnitev podaljšanja bivanja), osebi ne živita v skupnem gospodinjstvu …« je povedal Menegalija in dodal, da policija ob odkritem in raziskanem primeru ter podaji kazenske ovadbe na pristojno okrožno državno tožilstvo običajno predlaga postopek prekinitve dovoljenja za prebivanje tujcu, kar pomeni izgon iz države.
Spodnje Podravje: tri obsodilne sodbe
Sodišča ptujskega sodnega okrožja so v minulih petih letih obravnavala tri primere sklenitve lažnih zakonskih zvez. Na oddelku za kazensko sodstvo in prekrške okrajnega sodišča na Ptuju so imeli v postopku dve zadevi, v obeh je sodišče izreklo obsodilno sodbo z izrekom pogojne obsodbe z določitvijo zaporne kazni in preizkusne dobe. En primer tovrstne zlorabe instituta zakonske zveze so obravnavali na okrajnem sodišču v Ormožu. »Izdana je bila sodba o kaznovalnem nalogu,« je povedala predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju Albina Hrnec Pečnik.
