Predsednik vlade Janez Janša krivdo za ponovno zapiranje države zavrača na zamude pri dobavah cepiv podjetja AstraZeneca.
Medtem ministrstvo za zdravje (MZ) še vedno molči, kdo je odgovoren za to, da se niso naročili opcijski odmerki cepiv proizvajalcev Pfizer in BioNTech, čeprav je ti cepivi Evropska medicinska agencija (EMA) odobrila že tri tedne pred AstraZeneco. Molk organa nas napeljuje k sklepu, da je za zaplet odgovoren predsednik vlade, ki je takrat opravljal posle ministra za zdravje.
AZ je zamujala, Sputnika V nismo kupili
Kot smo poročali v začetku februarja, se Slovenija tudi ni odločila kupiti cepiva sputnik V, čeprav bi ga lahko že pred evropskim odobril slovenski regulator in ga je Ruska federacija z nami pripravljena deliti.
Po poročanju portala Necenzurirano.si so bile decembra informacije o zastojih pri dobavah cepiva AstraZenece že znane, vendar se Slovenija ni odločila za opcijsko dobavo cepiv. Pogodba med Ekonomsko komisijo (EK) in Pfizerjem/BioNTechom je glede pogodbenih in opcijskih kvot »bila podpisana 20. 11. 2020 – glede pogodbenih kvot smo države članice najprej opredelile in ga sporočile EK). Ta je v decembru poslal vsem državam članicam tipske dokumente za namen naročila dobav cepiv od navedenega proizvajalca. Podpisano naročilo s strani MZ z dne 10. 12. 2020 z vsemi podatki, potrebnimi za logistiko (na primer naslov prevzemnega mesto cepiva, naslov shranjevanja, kontaktne podatke odgovornih oseb), smo poslali na EK. Ker nismo sporočili interesa za opcijske odmerke, nam EK ni poslala dokumenta za namen naročila opcijske količine konec decembra,« pojasnjujejo na MZ.
Odgovorili le za Gantarjev nakup
Govora je o naročilu z dne 10. decembra, ko je ministrstvo še vodil Tomaž Gantar. Glede pogodbe, ki je bila za nakup cepiva od proizvajalca Moderne sklenjena 21. decembra, nam MZ na vprašanja ni odgovorilo. Takrat je ministrske posle že opravljal Janša kot predsednik vlade, ki je po poročanju portala Necenzurirano.si tudi sprejemal vse operativne odločitve.
Na ministrstvu so ob tem novinarskem vprašanju molčali, z molkom pa so odgovarjali tudi na vprašanje, kdo je bil podpisan pod dogovora glede nakupa obeh cepiv tipa mRNA.
Lahko bi prišli do dodatnih 900.000 odmerkov
Z aktivacijo pogodbenih opcij bi lahko prišli do dodatnih 500.000 odmerkov cepiva Pfizer/BioNTech in še 400.000 dodatnih odmerkov cepiva Moderna. Po pojasnilih MZ se za to niso odločili, saj sta slednji tudi do šestkrat dražji od cepiva AstraZenece. Številka se morda sliši visoka, a s tem smo prihranili le 12 milijonov evrov. Toliko državo staneta dva dneva zapiranja države, v tokratnem zapiranju pa bomo predvidoma zaprti vsaj 10 dni.
»Ko je vodenje ministrstva za zdravje prevzel predsednik vlade, je naročil, da se potegujemo za vse možne dodatne količine, kar smo na ministrstvu za zdravje tudi storili,« so zapisali na MZ, kjer ne razkrivajo, kdo je podpisal pogodbi 10. in 21. decembra, s katerima smo se odpovedali dobavi opcijskih kvot.
Ne izstopamo iz evropske sivine
Evropa v primerjavi z zahodnim svetom v procesu cepljenja šepa na repu, pri čemer jo močno prehiteva tudi Srbija. Na našem kontinentu so 50 odmerkov na 100 prebivalcevrazdelili v Veliki Britaniji, 40 na Malti, dober rezultat pa beleži tudi Srbija s 34 odmerki in Madžarska, kjer so razdelili 27 odmerkov. V slednji je nacionalni regulator že pred EMO odobril rusko in kitajsko cepivo.
Slovenija se s 14,23 odmerka, razdeljenih med 100 prebivalci, giblje na samem repu Evrope, a znotraj njenega sivega povprečja. Slabše od nas gre Luksemburgu, Nizozemski, Hrvaški, Latviji in Bolgariji.
