Edvard Kardelj, eden najpomembnejših politikov v nekdanji državi, prvi ideolog Jugoslavije, tudi desna roka predsednika Josipa Broza - Tita, je z družino živel v krasni trinadstropni hiši s kletjo, ki leži na več tisoč kvadratnih metrov zemljišča. Na njej so še en objekt, ribnik in celo bazen.
Posestvo leži pod vznožjem Šmarne gore, blizu tacenske policijske akademije. Objekt je leta 1938 začel graditi industrialec Ivan Seunig, ki je v njem nekaj časa tudi živel, vse dokler ga Jugoslavija leta 1947 ni podržavila. Tacensko vilo so mu »odvzeli« in mu za menjavo za bivanje ponudili manjšo tristanovanjsko vilo v Rožni dolini. V stavbi je nato zaživel slovenski komunist, narodni heroj, general in politik Boris Kraigher, nato so se vanjo preselili Kardeljevi. Po smrti Edvarda Kardelja leta 1979 je v njej še naprej živela njegova žena Pepca, partizanka, narodna herojinja, političarka in sestra Ivana Mačka Matije.
Od generalštaba do zbirališča mladih
Vilo je po smrti Edvardove soproge (naredila naj bi samomor, čeprav so okoliščine smrti nepojasnjene) večino časa upravljalo obrambno ministrstvo, ki pa se ni izkazalo kot dober gospodar, objekta namreč niso kaj prida vzdrževali. Leta 1991 je bil v hiši generalštab Teritorialne obrambe, kjer so snovali osamosvojitev Slovenije, leta 1992 pa je hišo uporabljala uprava za razorožitev. Po tem je stavba ostala zapuščena in postala bolj zbirališče mladih, ki so v njej prirejali zabave, vpili in razgrajali, nad čemer so se pritoževali tudi bližnji sosedje. Leta 2010 je nastopil denacionalizacijski postopek in vilo so nazaj dobili štirje Seunigovi dediči. Objekt je sicer zasnoval slovenski arhitekt Bojan Stupica, ki je pozneje v svojem življenju postal dramski in filmski režiser ter igralec.
Sinova smrt
Edvard Kardelj je menda v tej vili zelo rad bival, vendar ne preveč razkošno. To, kar se je zgodilo decembra 1971, pa mu je odvzelo veliko naklonjenost do te hiše. Na novoletni zabavi je namreč v sosednji sobi njegov edini sin Borut, star komaj 30 let, storil samomor.
Hiša je po tolikem času, odkar ostaja nedotaknjena, dotrajana in potrebna temeljite obnove. Nekaj časa je bilo slišati, da si lokalna skupnost želi, da bi tam postavili dom za upokojence, a iz tega ni bilo nič. Zagotovo izstopa dobra, lepa lokacija, predvsem pa ogromna parcela. Cena za okoli 8000 kvadratnih metrov zemljišča in 400-kvadratno vilo je dva milijona evrov. Interesenti za njen nakup so se menda pojavljali, a brez konkretnih ponudb. Hiša je na prodaj že vsaj pet let. Verjetno je cena zanjo previsoka. Morda bi bila zanimiva, če bi bila zazidljiva v celoti, a po naših informacijah ni.
Odmaknjena, a blizu vsega
Nepremičninska agencija, ki jo prodaja, jo oglašuje kot »ekskluzivno ponudbo samostojne meščanske vile z bogato zgodovinsko preteklostjo, Kardeljevo vilo«. V oglasu, s katerim tržijo vilo, navajajo, da hiša stoji »v zelenem okolju, v objemu gozdov, na obrobju Ljubljane pod Šmarno goro, proč od mestnega vrveža, a še vedno le nekaj minut od vse infrastrukture. Poleg hiše na parceli stoji še pomožen objekt v velikosti 104,4 kvadratna metra. Hiša sestoji iz kleti, pritličja, nadstropja in mansarde. Na parceli sta tudi bazen in ribnik. Tako hiša kot bazen sta potrebna obnove. Primerno za veleposlaništva, predstavništva.«
