Zbornica upraviteljev Slovenije ima novega predsednika. Vplivni odvetnik in stečajni upravitelj Marko Zaman se je po osmih letih poslovil s položaja in ga prepustil nepremičninarju Andreju Perdanu. Čeprav se je Zamanu iztekel mandat in ni smel več kandidirati, je bil njegov odhod vse prej kot miren. Med dvema skupinama upraviteljev je namreč prišlo do obračuna za to, kdo bo v prihodnje dobival največje stečaje in v njih prodajal milijonsko premoženje.
Zaman je konec lanskega leta s strokovno skupino odvetnikov in upraviteljev pripravil predlog sprememb insolvenčne zakonodaje. Če bi jim uspelo, bi po besedah več sogovornikov iz vrst upraviteljev nadzor nad stečaji prevzeli dve največji in najvplivnejši stečajni pisarni – BDO iz Ljubljane, ki ga vodita Grega Erman in Andrej Marinc, in ST. ING iz Celja, ki ga vodita Zlatko Vili Hohnjec in Rudolf Hramec, pripada pa mu tudi Marko Zaman. Vse to bi se zgodilo pred novim valom stečajev, ki bo sledil izteku vladnih protikoronskih ukrepov za pomoč gospodarstvu.
Dokument je Zaman posredoval tudi na ministrstvo za pravosodje. To je naredil v imenu zbornice, toda brez vednosti večine članov. Ti so za Zamanovo akcijo izvedeli šele mesec dni pozneje, zaradi česar je v zbornici prišlo do upora. Januarja so sklicali izredno skupščino in odločili, da se s predlogom ne strinjajo. O tem so obvestili tudi ministrstvo. V zbornici se je oblikovala glasna opozicija, ki je konec februarja za novega predsednika izbrala Andreja Perdana. Njegov protikandidat je bil član upravnega odbora Aljoša Markovič, ki ga je podpiral Zamanov tabor in bi zagotovil kontinuiteto v delovanju zbornice.
Zaman: Zadeva je zaključena
Pod dokument so poleg Zamana in upraviteljev iz pisarne BDO podpisana številna znana imena, ki so v preteklosti sodelovala pri pisanju insolvenčne in druge zakonodaje: odvetniki Srečko Jadek, Grega Peljhan, Uroš Pogačnik in Matej Erjavec, vrhovni sodnik Miodrag Đorđević ter Nina Plavšak.
Zdaj že nekdanji šef zbornice Marko Zaman o »pobudi, ki je bila podana s strani prostovoljne delovne skupine strokovnjakov na danem področju«, ni želel govoriti. »Ker gre za izrazito strokovna vprašanja, ne bi želel povzemati pobude, saj bi se s tem lahko izgubil smisel. Na zadevi smo volontersko delali od oktobra 2019 dalje in tudi ne bi bilo pošteno, da jaz podajam bistvene poudarke,« je pojasnil.
Tudi spor znotraj zbornice naj bi bil posledica nesporazuma. »Upravni odbor je pobudo naknadno potrdil, in sicer v delu, ki se nanaša na stečaje. Podpora je bila pozneje umaknjena, saj je bilo razumljeno, kot da je zbornica pobudo podprla tudi v preostalem delu, ki na zbornici ni bil obravnavan. Zadeva je bila torej obravnavana na pristojnih organih zbornice,« je pojasnil. »Ker je ministrstvo odgovorilo, da se do pobude ne misli opredeliti in je vsebinsko ni obravnavalo, je bila s tem zadeva zaključena,« je dodal Zaman.
Elektronska korespondenca med upravitelji, ki so jo na Necenzurirano.si dobili na vpogled, razkriva drugačno sliko. »Zdi se neverjetno, da zbornica predlaga ureditev, ki bo številnim upraviteljem odvzela delo. Mar ni namen zbornice, med drugim, zaščita interesov upraviteljic in upraviteljev pri opravljanju njihovega dela?« je opozoril Perdan, ki je pred dnevi prevzel vodenje zbornice.
Predlogi v korist največjim in v škodo majhnim
Tudi iz obsežnega predloga sprememb zakona, ki ga je pripravila Zamanova skupina in so ga pridobili v uredništvu, je razvidno, da bi nekatere od njih koristile predvsem majhni skupini vplivnih upraviteljev in velikim upnikom:
1. V prisilnih poravnavah in večjih stečajih, v katerih je tudi več deset milijonov evrov premoženja, bi se moralo odpraviti računalniški sistem, s katerim naključno izbirajo stečajne upravitelje. Predlagali bi jih glavni upniki.
2. Največjim upnikom bi se moralo omogočiti, da v nasprotju z dosedanjo prakso sami zamenjajo upravitelja, če se ne strinjajo z načinom vodenja postopka. Za to jim ne bi bilo več treba pridobiti dovoljenja drugih, manjših upnikov.
3. Upniki bi morali dobiti možnost, da zahtevajo prenos nepremičnin in drugega premoženja nase, in to še preden bi ga upravitelj prodajal na dražbi.
4. Oblikovati bi bilo treba tudi »novo, ustreznejšo tarifo«. V večjih stečajih bi moralo priti do spremembe pri nagrajevanju upraviteljev. Tako bi tem poleg mesečnega nadomestila pripadala tudi nagrada od deleža prodanega premoženja. Smiselno bi bilo omogočiti tudi možnost dogovora o nagradi med (največjimi, op. p.) upniki in upraviteljem.
Če povzamemo, bi veliki upniki skupaj z upravitelji, ki so jih sami izbrali, nadzorovali vse faze postopkov. S tem bi se po eni strani povečala možnost njihovega poplačila in po drugi zmanjšale pravice manjših upnikov.
Upravitelji se samo podpisujejo pod dokumente
Temu se je uprla večja skupina upraviteljev, ki si ne želi, da bi ponovno prišlo do velikih zlorab v stečajnih postopkih, kar je metalo slabo luč na ves ceh. Leta 2012 je namreč izbruhnila afera Prijatelji v stečaju. Razkrila je tesne osebne povezave med upravitelji in sodniki, zadolženimi za njihov nadzor. Sodniki so jim dodeljevali tudi sporne, visoke nagrade. Epilog afere je bila sprememba zakonodaje. Uvedli so računalniški sistem dodeljevanja stečajev in povečali število upraviteljev.
Tudi zaradi tega je v zadnjih letih prišlo do razvrednotenja poklica upravitelja, ki je danes le še postranski posel za odvetnike, nepremičninarje, davčne svetovalce in druge. Če je bilo med zadnjo krizo leta 2008 v Sloveniji okoli 100 upraviteljev z licenco, samo število aktivnih upraviteljev po zadnjih podatkih presega 180. Vsakemu od njih je bilo lani v povprečju dodeljenih pet stečajev in sedem osebnih stečajev. Njihove stečajne mase so večinoma prazne. Redki so primeri stečajev družb, kot so bile SCT, Primorje, Vegrad, Mura, Prevent, Viator & Vektor in Zvon Ena Holding, ki so imele na desetine milijonov evrov premoženja.
V teh razmerah sta se oblikovali stečajni pisarni BDO in ST. ING, ki v zadnjih letih še krepita moč in vpliv. Od mlajših in manj izkušenih upraviteljev, ki se s tem poslom ukvarjajo v popoldanskem času, prevzemata večino administrativnih in drugih aktivnosti v insolvenčnih postopkih. Takoj ko dobijo licenco, se nanje obrne ena od pisarn in jim ponudi celovito storitev. Če je v stečajni masi dovolj premoženja, se poplačata prek plačila storitev. Drugače jima morajo upravitelji plačati znesek, ki znaša približno polovico nagrade za vodenje stečajnega postopka. Neuradno se vsaj tretjina upraviteljev zgolj podpisuje pod dokumente, ki jih zanje pripravita omenjeni pisarni.
Zato je po mnenju aktualnega vodstva zbornice nujna ponovna profesionalizacija funkcije. V prvi fazi bi moralo priti do zmanjšanja števila upraviteljev, in sicer tako, da bi do nadaljnjega zaustavili imenovanje novih članov. Hkrati želijo okrepiti izobraževanje obstoječih upraviteljev, da bi se izognili položaju, ko bi neki upravitelj dobil v roke stečajni postopek večje družbe in zaradi pomanjkanja znanja ne bi vedel, kako ga optimalno voditi.
Ali se bo to zgodilo, ni znano. Na ministrstvu za pravosodje so objavili svoj predlog sprememb insolvenčne zakonodaje. Zdaj pa proučujejo pripombe, ki so jih prejeli od strokovne javnosti in opravljajo usklajevalne sestanke.
