Doslej je bilo izvedenih 258.000 cepljenj, kar pomeni, da so od 313.000 odmerkov, ki so jih prejeli do nedelje, več kot 80 odstotkov tudi razdelili in porabili.
V skladu s strategijo cepljenja je najvišja stopnja precepljenosti med starejšo populacijo, ki je tudi najbolj ogrožena zaradi tega zlobnega koronavirusa. Do nedelje je bilo cepljenih približno 55 odstotkov starejših nad 80 let, k zaščitene pa moramo prešteti tudi tiste, ki so okužbo preboleli, koliko natančno je teh, pa ni znano. V tem tednu bodo vsa cepiva Pfizerja in Moderne namenjena za cepljenje z drugim odmerkom. Prav tako se povečuje precepljenost v starostni skupini od 75 do 79 let, ki so jo začeli cepiti v začetku marca.
Grgič Vitkova je pojasnila tudi primere, ko so cepili izven dogovorjenega vrstnega reda. Zagata je pri pakiranju cepiva AstraZenece. Najmanjša možna dostava do cepilnega mesta je v količini 100 odmerkov. Kadar imajo na kakšnem manjšem cepilnem mestu manj kandidatov, so cepivo uporabili tudi za druge starostne skupine, da ga ne bi zavrgli.
Neželeni in resni neželeni učinki
Predstavila je tudi doslej prijavljene neželene dogodke, ki časovno sledijo cepljenju. Pri skoraj 200.000 odmerkih Pfizerjevega cepiva je bilo prijavljenih 2010 oseb z neželenimi učinki. Doslej so porabili 12.000 odmerkov cepiva Moderne, dobili so 22 prijav neželenih učinkov. Pri AstraZeneci je bilo od doslej apliciranih 50.000 odmerkov prijavljenih 471 neželenih učinkov, kar je odstotek od opravljenih cepljenj. Pri vseh treh cepivih gre najpogosteje za lokalne težave na mestu cepljenja.
Med resne neželene učinke oziroma dogodke spadajo tisti, ki ogrožajo življenje, povzročijo hospitalizacijo ali podaljšana hospitalizicijo, trajno okvaro ali anomalija. Do 14. marca so prejeli 16 prijav resnih neželenih dogodkov po cepljenju s cepivom Pfizerja in eno prijavo po cepljenju z AstraZeneco.
Po cepljenju s Pfizerjem je bilo prijavljenih sedem smrti, pri čemer je Grgič Vitkova opozorila, da gre za starejše s številnimi kroničnimi obolenji. Komisija pri ministrstvu za zdravje, ki je analizirala te dogodke, je za tri primere ugotovila, da njihova povezava s cepljenjem ni verjetna oz. je malo verjetna. Štirje primeri so še v fazi preiskave.
Po cepljenju so bile tudi štiri hospitalizacije zaradi kolapsa, prehodne možganske kapi, bolečine v prsih in levkemije, a je komisija za vse primere ugotovila, da je povezava s cepljenjem malo verjetna. Pet drugih dogodkov, kjer je bila potrebna hospitalizacija, pa komisija še ni preiskala.
