V svetu se razvija nov epidemični val, v katerega drsimo tudi v Evropi, je dejal Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek. Upanje prinašajo cepiva, saj bi z intenzivnim cepljenjem tretji val lahko zamejili, a številke so v porastu, od držav članic Evropske unije jih ima 12 reprodukcijsko število virusa višje od 1, kar kaže na razvoj novega vala.
Porast okužb med otroki
Tudi v Sloveniji je situacija še vedno resna. Opažamo stagnacijo pri številu okužb in rast v skupini otrok starih med 5 in 14 let. Slednje je Krek pripisal odprtju šol, a je ob tem poudaril, da nam je vsem v interesu, da šole ostanejo odprte. Zato bomo novo nevarnost za povečanje okužb morali zamejiti s spoštovanjem ostalih ukrepov. Ob tem je direktor NIJZ izrazil bojazen, da bi se nam ponovil scenarij izpred nekaj mesecev, ko smo po obdobju stagnacije prešli v novo obdobje rasti okužb. Da bi ta scenarij kar najbolj omilili moramo znižati število aktivno okuženih in cepiti čim večji delež prebivalstva.
Novi sevi težko sledljivi
Posebno nevarnost prinašajo novi sevi, ki jim je zaradi dolgotrajnega procesa identifikacije težko slediti. NIJZ rezultate analize testa dobi šele čez sedem dni, prvi test je v povprečju opravljen tri do štiri dni po začetku bolezni, kar pomeni, da je oseba lahko virus že prebolela in je že izven karantene, ko je znano s katerim sevom je bila okužena.
Cepljenje poteka v skladu z načrti
Krek je ob tem zavrnil očitke glede neučinkovitega cepljenja. Po njegovih besedah delo v več kot 60 cepilnih mestih poteka organizirano in racionalno. "Cepilni center naroči cepivo pri nas in ob tem pove, za katere skupine ga potrebuje. Še vedno ga ne damo za tiste, ki niso še na vrsti. Potem gre od nas to cepivo v center, tam pa s tem cepivom racionalno delujejo. Njihova naloga je njaprej, da pocepijo v skladu s strategijo, nato pa, da cepivo ne ostaja. Čimprej morajo pocepiti, ker nam je zelo pomembno, da se čimveč ljudi pocepi," je dejal Krek. Do zamika med dobavo cepiv in samim cepljenjem pa prihaja, ker je postopek priprave cepiva relativno dolg, je pojasnil.
Ob tem je direktor NIJZ naslovil še bojazni glede stranskih učinkov cepljenja. Razložil je, da vse prijave neželenih učinkov po EU preiskujjo komisije, ki delujejo po evropsskih standardih in morajo tudi poročati na Evropsko agencijo za zdravila (EMA). Doslej so bile pri nas vse povezave med težjimi neželenimi učinki in cepljenjem zavrnjene. "To so zelo natančni in rigorozni principi, ki sie jih držijo vse države," je še pojasnil Krek.
Šole so lahko odprte tudi zaradi policijske ure
Po rigoroznih ukrepih, kot je tudi tako imenovana epidemiološka ali policijska ura, posežemo takrat, ko ne moremo nikakor znižati števila novo okuženih, je na vprašanje ali podpira ta ukrep odvrnil Krek. "V Sloveniji imamo ta trenutek problem, da prepočasi pada število okuženih. Hkrati je naš cilj šolati otroke do konca šole. To [epidemiološko uro] podpiramo, ker ne želimo preveč sproščati, ker če bomo preveč sproščali, bomo morali tudi zapirati šole. Ta ura je ukrep, ki manj prizadane prebivalstvo, gospodarstvo in otroke, hkrati ima pa nekaj pozitivnih rezultatov," je povedal direktor NIJZ ob tem pa dejal še, da na sejah vlade o tovrstnih ukrepih ne glasuje, saj "nima te pravice."
