Lepše vreme je ljudem dalo vzpodbude za sprehode v naravo, marsikateremu od njih družbo dela tudi štirinožec. Dovzetni za raziskovanje in s smrčki pogostokrat pri tleh so psi kaj lahko nič hudega sluteča žrtev pinijevega sprevodnega prelca, ki s svojo formacijo zlahka pritegne pozornost nadobudne živali. Odrasli predstavniki sicer merijo »le« štiri centimetre, njihove glave in hrbti so rdeči, trebušni predeli zelenkasti, a se gibajo v dolgih sprevodih. Na pinijevega prelca je mogoče najpogosteje naleteti v borovih gozdovih, kjer običajno gnezdijo v rogovilah in na deblih, a opažanja njegovih sprevodov prihajajo iz praktično vse države; njegov bratranec, hrastov sprevodni prelec, pa najraje napada starejše hraste.
Včasih pozneje, zdaj prej
Pinijev sprevodni prelec je v Sloveniji še do nedavnega pojavljal marca ali aprila, v zadnjih letih pa se razživijo že februarja. Gosenice torej zavzamejo značilno formacijo, se ena po ena spustijo na tla in se zabubijo v zemlji. Iz njih se razvije metulj oziroma debela vešča, ki nato poleti ustvari gnezdo na drevesnih vejah in izleže jajčeca. Cikel se ponovi. Romanje gosenic z dreves na tla je torej tisto, ki je problematično.
Zanimivosti
Leta 2005 je Rotary klub Ljubljana svojemu mestu podaril ikonično uro
Prenaša jih tudi veter
Dlačice pinijevega sprevodnega prelca so krhke, a strupene. Zlahka se zlomijo, pri tem pa se izloči strup. Ob stiku s človeško kožo se pojavi rdečica, mesto stika postane srbeče, nastanejo lahko tudi otekline, ki spominjajo na pik ose. Če jih pustimo pri miru, posledice stika izzvenijo v nekaj dneh, sicer lahko sledi vnetje ali kaj hujšega. Včasih stik sploh ni potreben, saj dlačice prenaša tudi veter.
Slabše se v primeru stika piše psom in drugim živalim. Ob dotiku pasjega smrčka pride do srbečega, bolečega in otekajočega dermatitisa. V primeru stika s sluznico pa lahko nastopijo hujše poškodbe, tudi odmiranje tkiva. Da je prišlo do stika z gosenico, je mogoče soditi po intenzivnem slinjenju, zavračanju hrane in povišani telesni temperaturi. Med simptomi sta tudi bruhanje in otekanje jezika. Veterinarji svetujejo izpiranje ustne votline z vodo, nato pa čimprejšnjo strokovno pomoč.
