V epicentru nepričakovanega viharja se je znašlo podjetje GameStop, nekoč mogočna veriga fizičnih trgovin z računalniškimi igrami. Kot ste morda opazili, je koncept fizičnih trgovin tako in tako v zatonu. Igre pa je v nasprotju z vijaki in majonezo sploh mogoče neposredno pretakati po spletu. Dodajmo ukrepe zaradi korone, in veliki morski psi z Wall Streeta so zavohali kri ter začeli krožiti okoli podjetja.
A GameStop je nenadejane zaveznike našel v slabih šestih milijonih pripadnikov skupnosti, zbrane na WallStreetBets. Gre za vlagateljski forum na izredno vplivnem spletišču Reddit. No, forumovi mnenjski voditelji so se na podlagi nekaterih indicev odločili, da GameStop sploh ni obsojen na propad. Zato so začeli občestvo pozivati, naj podjetje z nakupom delnic reši. In ker ima znamka GameStop očitno še vedno izjemen nostalgični apil, so pozivi naleteli na izjemno množičen odziv. Zadeva je postala viralna.
V slogi je (velika) moč
Čedalje redkeje lahko slišimo krasni slovenski pregovor V slogi je moč. In tole je zdaj kraljevska priložnost, da ga potegnemo iz naftalina. Čeprav so jim nasproti stali izjemno močni finančni skladi z Wall Streeta, so združeni drobni vlagatelji sistemu zadali par sila bolečih udarcev. Predvsem zaradi svoje številnosti so združene girice delnice GameStopa napumpale v vrtoglave višave in Wall Streetu servirale njegovo zadnjo plat na srebrnem pladnju.
Armada drobnih vlagateljev pa se ni ustavila pri tem. Opita od uspeha je začela veselo hrustati tudi delnice vrste drugih »shortanih« podjetij – recimo največje svetovne kinematografske verige AMC, pa Blackberryja in celo Nokie. Mnogi so sicer kupili po eno samo delnico omenjenih podjetij – a še enkrat, v slogi je moč.
Ob polčasu tega neverjetnega pohoda so bile omenjene delnice katapultirane v stratosfero. Samo delnice GameStopa so v januarju imele več kot 1600-odstotno rast. Veliki finančni mastodonti pa so bili osušeni za težke milijarde. Zakaj? Ker so bili prisiljeni izposojene delnice nazaj odkupiti po groteskno napumpanih cenah.
Po izračunih analitičnega podjetja Ortex so veliki igralci na ta račun samo januarja izgubili nepredstavljivih 71 milijard dolarjev. Na RussiaToday so podatek ovrednotili takole: »Da stvari postavimo v perspektivo, spomnimo, da je 70,87 milijarde dolarjev pol milijarde manj kot letni BDP Slovenije!«
Ortex je tudi poročal, da so morski psi v pavšalu izgubili denar pri delnicah kar 5000 različnih podjetij. Nič čudnega torej, da se je par večjih skladov znašlo na robu bankrota. Pri Citron Researchu so morali skrušeno priznati, da so izgubili kar sto odstotkov začetne »shorterske« investicije. Sklad Melvin Capital pa je ob koncu januarja za golo preživetje potreboval tri milijarde dolarjev svežega kapitala.
Boleča lekcija moderne dobe
In zato je seveda sledil protiudarec sistema. V svoji primitivni surovosti je tudi ta odprl neko povsem svoje poglavje v moderni finančni zgodovini.
Ob vseh izgubah velikih vlagateljev je borzni indeks Nasdaq mirno začasno zamrznil poslovanje, čeprav za to ni bilo pravega razloga. Razen seveda velikanskih izgub velikih na račun malih. Robinhood, najvplivnejši trgovalni portal za manjše vlagatelje, pa je uporabnikom mirno blokiral trgovanje z večino relevantnih delnic.
Bilo je natanko tako ogabno, kot se sliši. Robinhoodove stranke so se nekega četrtkovega jutra zbudile v uradno obvestilo, da jim ni več dovoljeno kupovati delnic zgoraj navedenih podjetij. Za opis takega ukrepa lahko iz naftalina mirno potegnemo še izraz »nevideno«. Sploh, ker se Robinhoodov udarni marketinški slogan glasi: »Naša misija je demokratizirati finance!«
Tako brutalen ukrep je lahko imel samo eno posledico. Ker delnic po novem ni bilo dovoljeno kupovati, so šle lahko samo navzdol. Na to četrtkovo jutro je bila delnica GameStopa vredna 469 dolarjev, še pred poldnevom pa je zgrmela na 126 dolarjev. Vmes se je malo pobrala, potem pa spet padla in ob zaključku redakcije lebdela okrog 50.
Dejanski Robin Hood iz angleških legend je zaslovel s tem, da je kradel bogatim in dajal revnim. Moderni Robinhood.com pa se je v resnici izkazal za nottinghamskega šerifa – ali pa še bolje, kar za Superhika iz Alana Forda, ki je uslužno kradel revnim, da bi dajal bogatim. Pa če je čelnik Robinhooda Vlad Tenev še tako govoričil, da je pri blokadi le upošteval pravno regulativo. Prav nič mu ni pomagalo, da ni znal navesti, konkretno kateri.
Besni mali vlagatelji so se sicer poskušali maščevati s povodnjijo skrajno negativnih ocen Robinhooda na Googlovi spletni strani za ocene. A se je Google odločil, da bo stotisoče njihovih mnenj preprosto izbrisal. V čemer se skriva še ena boleča lekcija naše dobe. Tudi če vas je sto tisoč in več, lahko Google s par kliki poskrbi, da sploh ne obstajate.
Nič novega
Če strnemo: ko se ljudstvo zedini, da bi vrnilo kak kroše docela korumpiranim finančnim debeluhom, je to »manipulacija trgov«. Ko vlade tako rekoč iz zraka tiskajo trilijone in trilijone, da bi rešile ponorele kockarje z Wall Streeta, pa se temu reče »moderno bančništvo«.
Kakorkoli, zdi se, da se prava »shorterska« bitka šele začenja. A ob vseh simpatijah, ki jih gojimo do giric tega sveta, ne gre biti vesel, ko slišimo najstniško potomstvo planirati pridružitev »redditovski vstaji«.
Kolikor razumemo, si na krilih prve zmage marsikdo obeta masten zaslužek. A nič ni bilo bolj predvidljivo kot to, da bodo ameriške finančne elite strnile vrste in poskušale na vse načine odbiti napad »barbarskih hord«. Zavedati se je treba naslednjega. Girice se sicer res lahko razpištolijo z domiselnimi žaljivkami in spletnimi memi. A morski psi imajo pod plavutjo zakon.
Naj vam postrežemo z zelo konkretnim primerom. Veliki rešitelj sveta Joe Biden je za svojo financministrico nastavil Janet Yellen, bivšo čelnico Zveznih rezerv. Torej ustanove, ki je naredila največ za reševanje Wall Streeta pred posledicami lastnega nebrzdanega pohlepa. Tudi s svojo proslulo politiko »kvantitativnega sproščanja« je Yellenova pomagala postaviti nov finančni red, ki ga zaznamuje največja družbena neenakost po Ludviku XIV. Obenem pa je trenutna ameriška finančna ministrica pomagala napihniti največji borzni, obvezniški, nepremičninski in kreditni mehurček v zapisani zgodovini.
(Tisto zamolklo drdranje pogube, ki ga bolj čutite kot slišite nekje izza horizonta? No, to je zvok natanko tega mehurčka, ki se počasi pripravlja, da se bo razpočil.)
Še en pomenljiv detajl. Pri Forbesu so nedavno poročali, da je Yellenova v zadnjih dveh letih samo z govori po svetu zaslužila 7,2 milijona dolarjev. Tako zgledno je seveda niso honorirale ameriške mase. Te za take visoke govorance itak niso imele časa, ker so si morale iskati še tretjo službo, da so nekako zbrale za kurjavo. In če vse to seštejemo … Koliko ste pripravljeni staviti, da bo Yellenova v prihajajočih mesecih zaščitila male vlagatelje? Oziroma, ste pripravljeni staviti vsaj pol centa, da jim ne bo na vsakem koraku postavljala blokad?
En sam veliki casino
Drži, na tu popisano shortersko dramo lahko gledamo kot na moderno verzijo kmečkih uporov. Imenitni ekscentrični analitik Max Keiser je vse skupaj označil za gibanje Okupirajmo Wall Street 2.0. Le da tokrat aktivisti niso zasedli parkov okrog velikih finančnih igralcev, temveč so vdrli v sistem in ga začeli najedati od znotraj.
»Vsa divja lopovščina na Wall Streetu je postala tako očitna,« pravi Max, »da je ujela pozornost amaterskih vlagateljev. Ti pa so znali kaznovati na čistem sleparstvu temelječo ranljivost velikih skladov.«
Čisto lahko pa bi pri vrednotenju kolobocije zavzeli tudi bistveno manj romantično stališče. In sicer, da ne gre za nič drugega kot za špekulativno manijo na pogon družbenih omrežij.
Navdušenje nad popisanimi dogodki je lahko zgolj plod (upravičenega) obupa nad obstoječim finančnim ustrojem. Kako drugače pojasniti vse veseljačenje ob umetnem pumpanju delnic, ki je imelo z realnim stanjem in obeti podjetij zveze ravno nekje toliko kot jaz s traktorskimi volani?
Ne ne, veselje ni na mestu. V času, ko so bilance Wall Streeta od daleč videti varljivo dobre, priča triumf giric predvsem o tem, kako razvezan od resničnosti je finančni sektor v resnici postal. Kako brez vsakega pokritja v ekonomski stvarnosti je danes borza.
Zavedati se je treba, da so glede na povedano delnice v zadnjih tednih povsem podivjano nihale. Delnica GameStopa je iz dneva v dan nihala tudi po par sto dolarjev. Kar so seveda povsem nesprejemljivi nivoji tveganja za finančno v najboljšem primeru polpismene množice, ki se zanašajo na nasvet »enga res kul tipa z Reddita«.
Sploh, ker je imperij na tem, da vrne udarec. Napovedali so že prvi parlamentarni hiring. In sploh ni nepredstavljivo, da bodo glavni protagonisti z Reddita na koncu deležni ostrih kazni, čeprav niso storili nič protizakonitega. Pa tudi če bodo odnesli celo kožo in prikockano bogastvo, bo to drobno zmagoslavje v igro samo namamilo nove legije naivnežev … Le da bo sistem tokrat nanje pripravljen.
In če smo že pri tem: smo lahko res blazno radostni, če pač drobni kockarji premagajo velike? Naj mar prižgemo svečko hvaležnosti ob še zadnjem dokazu, da živimo v enem samem velikem casinoju?
»Shortanje« za telebane
»Shortanje« v resnici ne pomeni nič drugega kot stavo na napoved, da bo neka delnica v prihodnosti padla. Če smo prepričani, da bo šlo nekemu podjetju v prihodnosti dobro, kupimo njegove delnice. Če pa se mu po našem obeta bolj beda, si lahko njegove delnice sposodimo in jih pozneje vrnemo po znižani ceni … Razliko pa pospravimo v lastni žep.
Princip »shortanja« je pravzaprav star približno toliko kot borze. A ker je na današnji borzi mogoče karkoli – tudi to, da se »shorta« z veliko več delnicami, kot jih sploh obstaja –, je potencial za dobiček ali izgubo enormen. Mirno lahko napesnimo, da gre za neke vrste črno magijo, ki pogosto eksplodira v obraz čarovniku.
Zagovorniki pa po drugi strani opozarjajo, da je lahko takšno početje precej družbenokoristno, saj pomaga kaznovati številne prevarante in šalabajzerje … Recimo podjetja, ki so tako ali drugače umetno napihnila svoje bilance.
Pravi problem s »shortanjem« je v resnici precej podoben problemu z vsem drugim. In sicer, da so začeli koncept že zdavnaj zlorabljati veliki sistemski paraziti, kot so gusarski mastodonti z Wall Streeta. Ti so si prigrabili dovolj moči, da lahko rutinsko »shortajo« celo paleto podjetij, ki so se morda samo začasno znašla v rdečih številkah. In s tem, ko stavijo na njihov propad, mastodonti k temu propadu tudi zelo konkretno pripomorejo.
Veliki sistemski igralci to brez ovir počnejo že tako dolgo, da so se očitno čisto polenili. Samo tako lahko razložimo njihovo tako ekscesno stavo na propad GameStopa in drugih omenjenih podjetij. S tem, da se je njihov pohlep zaradi zelo motivirane in predane armade giric enkrat za spremembo izkazal za pogubnega.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
