»Za avtotaksi prevoze je določeno, da so dovoljeni le pod pogojem, da voznik avtotaksi vozila poskrbi za ustrezno dezinfekcijo vozila, uporabo zaščitnih mask ter enkrat tedensko opravi testiranje na virus SARS-CoV-2 s testom PCR ali s testom HAG. Voznik avtotaksi vozila lahko opravlja prevoze le, če ima negativen rezultat testa.« Tako stoji zapisano v sredinem vladnem odloku, ki je nadomestil predhodni odlok, ki je taksistom nalagal testiranje vsakih 72 ur. Ali gre za uspeh pogajanj ali protestov, smo vprašali predsednika sindikata taksistov Dejana Jefima, ki je v telefonskem pogovoru za Svet24 dejal, da pogovorov sploh ni bilo, krivdo za to pa je naprtil ministrstvu za infrastrukturo. Gre za poglobitev spora med taksisiti in ministrom Jernejem Vrtovcem, ki se kuha že dlje časa, jabolko spora pa predstavlja želja slednjega, da odpre trg za tuje firme kot so Uber in Lyft, s čimer pa bo po prepričanju mnogih še oslabil že tako slabe delovne pogoje taksistov.
Ministrstvo dela po svoje
Z izjemo televizijskega soočenja Jefima z državnim sekretarjem z ministrstva Blažem Košorokom in enega samega sestanka v sindikatu opozarjajo, da jih resorni minister ignorira. Jefim pravi, da tudi pri pisanju novega odloka komunikacije z vlado ni bilo, kaj šele, da bi bila sprememba odloka utemeljena s strokovno podlago. To namreč čakajo že za prvi odlok, ki je zgolj taksistom nalagal tako stroge omejitve. Da se ta vlada ne obremenjuje pretirano, da bi strokovno utemeljila določene epidemiološke ukrepe, je že dobro znano; v novem odloku je tako tudi zahteva po tedenskem testiranju za voznike v javnem potniškem prometu in spremljevalno osebje v železniškem prometu, ki je pred tem ni bilo. Taksisti so svoje nestrinjanje z ravnanjem resornega ministrstva izrazili že na ulicah več mest 16. februarja, nato pa še ta torek, pri čemer policisti v središču Ljubljane niso pokazali razumevanja do njihovega zbiranja in so jim podelili kazni v vrednosti okoli 70 tisoč evrov. Jefim je pojasnil, da pri vsem skupaj taksisti nimajo zamer do ravnanja policistov, pravni del boja pa so prepustili pravnikom. Kot pravi, se bodo zelo verjetno vsi, ki so prejeli položnico, na kazen pritožili.
Uber jabolko spora
Glasen odziv taksistov na nove odloke gre razumeti v širšem kontekstu; prvič, dejstvo je, da so taksisti v času ustavitve javnega prometa opravljali funkcijo slednjega, pri čemer menijo, da niso bili deležni ustrezne podpore in zaščite s strani odgovornih, kot drugo pa se razkriva boj, ki se odvija že več let v ozadju, to je napovedani prihod Uberja na slovenski trg. To je v svojem odzivu na protestniško gibanje takoj poudaril tudi Vrtovec: »Protest taksistov, ki na ulicah in prek medijev sporočajo, da se ne želijo testirati za opravljanje dejavnosti, je bil pričakovan, saj vse bolj kaže, da ne gre toliko za teste kot za nasprotovanje novi zakonodaji, ki bo omogočila digitalizacijo taksi storitev in prihod platform, kot je denimo Uber.« Nadalje je minister zapisal, da je sindikat v resnici na ulicah zaradi predloga zakona, ki po njegovih besedah »prinaša modernizacijo in digitalizacijo, s tem pa kakovostnejšo, enostavnejšo in dostopnejšo storitev taksi prevozov za vse. Predsednik njihovega sindikata že mesece v medijih sporoča, da ne želi nikakršnih sprememb, da nasprotuje modernizaciji zastarelega sistema, s katero želimo izboljšati kakovost taksi storitev za državljane, in da želi ohraniti trenutni monopolni položaj, ki ustreza zgolj največjim ponudnikom taksi storitev na škodo voznikov, manjših ponudnikov in predvsem državljanov.«
Ameriški ponudnik, domači šoferji
Vrtovec sicer že zamuja s svojimi prvotnimi načrti o spremembi zakonodaje, ki bi omogočila prihod Uberja, Lyfta in podobnih podjetij - še lani je obljubljal reformo do jeseni, v začetku decembra pa je vlada vendarle sprejela predlog novele zakona o prevozih v cestnem prometu, ki odpira trg tem firmam in je še v obravnavi v Državnem zboru. Prav tako Vrtovec niti ni prvi minister, ki želi liberalizirati trg taksijev v Sloveniji. Pred njim sta to poskušali storiti že predhodni vladi, ne nazadnje je pismo o nameri o sodelovanju v ZDA s predstavniki Uberja podpisal minister za upravo Boris Korpivnikar. Slovenija kljub tem napovedim še vedno ostaja otok znotraj EU, kar zadeva ponudbo tega ameriškega giganta, ki v celoti svojo storitev ponuja prek aplikacije, vozniki pa delujejo zgolj kot njegovi »partnerji«. Kvaliteta ponudbe teh partnerjev se meri z ocenjevanjem v obliki zvezdic, ki jih uporabniki namenjajo voznikom. Kot je vidno v državah EU ali v ZDA, to vodi v kvalitetno ponudbo, a hkrati postavlja voznike v nezavidljiv položaj, kjer se morajo venomer truditi in na lastne stroške uporabnikom olajšati in olepšati vsako potovanje. Jefim nasprotuje takšni deregulaciji trga in cen – Uber namreč ne določa cene za kilometer s taksimetrom, temveč na podlagi algoritma, ki vračuna ponudbo in povpraševanje – ter pravi, da bo takšna sprememba zakonodaje zgolj še poslabšala položaj taksistov. Trenutna realnost namreč že zdaj taksiste sili v prekarno obliko dela, kjer so z redkimi izjemami zgolj samostojni podjetniki, ki v povezavi z dispečerjiopravljajo storitev prevozov.
Prosti trg
Jefim opozarja, da bo s prihodom Uberja samo še slabše, saj ta prinaša novo obliko prekarizacije, ki se potem prenaša dalje v oblikah zaposlitev v širši družbi, saj podjetja več nimajo svojih zaposlenih, za katere so odgovorna, temveč so ti v celoti prepuščeni trgu ali kot v primeru Uberja aplikaciji, ki cene določa tudi glede na vreme. »Če bo sonce, bomo lačni, če bo dež padal, pa bomo imeli za jesti,« opisuje to novo realnost Jefim, ki podkrepi tezo z dejstvom, da podatki iz drugih držav kažejo, da manj kot tretjina voznikov Uberja ostane v poslu neprekinjeno več kot eno leto, številni med njimi pa so tudi brezposelni, ki so pripravljeni sprejeti drobtinice in tako še dodatno zbijejo ceno na zadovoljstvo strank in ministra Vrtovca. Kar se pa tiče samih taksistov, gredo tako z dežja pod kap.
