Gradbeni delavci so na dvorišču Toninovih že izkopali večje količine materiala, saj pripravljajo teren za izgradnjo terase z bazenom. Toda s fotografij, ki jih objavljamo danes, je razvidno, da so Toninovi pri gradnji in urejanju terena kršili gradbene, okoljske in epidemiološke predpise.
Tonin že od otroštva živi v hiši svojih staršev, ki je v njegovem solastništvu od leta 2012. Glede na to, da se objekt nahaja na redko poseljenem območju Tuhinjske doline v občini Kamnik in ob cesti, so gradbena dela vzbudila veliko pozornosti v soseski. Še posebno ker je življenje v Sloveniji med epidemijo močno omejeno, vlada pa z odloki prepoveduje številne dejavnosti. Investicije se je uradno lotil Vojko Tonin, oče Mateja Tonina. Začetek gradnje je prijavil 19. oktobra lani, le dan po tem, ko je vlada Janeza Janše vnovič razglasila epidemijo. V celotni državi je zaprla javno življenje in prepovedala vse nenujne dejavnosti, med njimi tudi gradbeništvo. Zaradi pritiska je nekaj dni pozneje dovolila gradbena dela, vendar pod strogimi pogoji.
Vojko Tonin je gradbeno dovoljenje pridobil za bazen in zunanjo ureditev z opornimi zidovi. Toninov oče je kot investitor pridobil gradbeno dovoljenje za »enostaven in nezahteven objekt«. Upravne enote takšne vloge presojajo po hitrem postopku. Izdaja dovoljenja poteka po hitrem in preprostem postopku. Zanj je moral izpolniti obrazec, ga poslati na upravno enoto in plačati nekaj manj kot 20 evrov. Toninov oče je dovoljenje dobil na Upravni enoti Kamnik, ki jo vodi Mihael Novak, član NSi.
Za pripravo projektne dokumentacije in vloge za izdajo gradbenega dovoljenja je marca 2019 najel arhitekta Jerneja Marklja, člana NSi. V istih dneh je Markelj postal podžupan občine Kamnik, zadolžen za področje urejanja prostora. Občino Kamnik vodi Matej Slapar, svak Mateja Tonina in zet Vojka Tonina.
Kaj vse je šlo narobe:
Toninovi so kršili gradbeno zakonodajo
S fotografij je razvidno, da gradnja poteka v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Sporna je višina opornega zidu, s katerim je izvajalec del utrdil vkopano brežino, z njim pa preprečuje zdrs zemlje. Da bi oporni zid po novi gradbeni zakonodaji izpolnjeval pogoje za nezahtevni objekt, bi moral biti visok največ dva metra. Zid, o čemer priča tudi fotografija, je že na prvi pogled precej višji. »Oporni zid, višji od dveh metrov, šteje za manj zahteven objekt, za katerega je treba pridobiti gradbeno in uporabno dovoljenje,« so nam potrdili na ministrstvu za okolje in prostor, ki ga vodi Andrej Vizjak.
Toninovi bi morali za gradnjo opornega zidu v tej višini pridobiti gradbeno dovoljenje za manj zahtevni objekt. Postopek njegove pridobitve pa je podoben tistemu pri stanovanjski hiši, torej zahteva več dokumentacije in denarja, tudi njegova potrditev traja dlje časa. Če bo gradbena inšpekcija obiskala gradbišče in ugotovila kršitve, lahko investitorju odredi ali pridobitev novega dovoljenja ali rušenje objekta, ne glede na to, ali bodo pri Toninovih težavo s previsokim opornim zidom rešili z njegovim zasutjem.
S fotografij je še razvidno, da so gradbeni delavci pred kratkim izvedli gradbena dela tudi na objektu ob družinski hiši Toninovih. Skoraj trideset let tam stoji 40 kvadratnih metrov velik objekt, v uradnih evidencah opredeljen kot »pomožni kmetijski del stavbe«, zato bi v njem lahko shranjevali kvečjemu orodje in kmetijske stroje. Objekt je dobil še eno manjšo etažo in novo streho, Toninovi pa dodatno urejajo tudi fasado.
»Pomožni objekt je bil tam od devetdesetih, bil je drvarnica, ki se je preoblikovala v garažo. Danes je shramba za kramarijo, kolesa, sanke, smuči in igrače. Ker je bila kritina iz devetdesetih let dotrajana, je oče rekel, da bo zamenjal še kritino,« je pojasnil Tonin.
Toninovi so kršili okoljske predpise
Že konec lanskega leta so Toninovi sokrajani ob gozdni poti, streljaj stran od hiše Toninovih, opazili ogromne kupe več ton odpadnega gradbenega materiala. Ni šlo samo za zemljino, ampak tudi za večje skale, armaturne palice in drugi gradbeni material. Podjetje Kotnik Gradnje, ki je izvajalo dela pri Toninovih, jih je odložilo le nekaj metrov stran od table »Ne odlagaj smeti. Območje medveda«.
V uvodu pisnega odgovora na vprašanja časopisa Svet24 je Tonin zapisal, da »zaradi medijske vojne, ki jo ima predsednik vlade z vašim lastnikom, razume, da sem pri zadevi zgolj kolateralna škoda«. S tem je prvič eden od članov vlade javno priznal, da Janez Janša vodi »medijsko vojno« proti skupini Media24.
Odpadni material je tam že približno dva meseca. Tonin je potrdil, da gre za gradbeni material z družinskega gradbišča. »Drži, da izvajalec izkopani gradbeni material odlaga na 'holzplacu' lokalnega kmeta Jožeta Levca. Moj oče in Jože Levec sta se dogovorila, da mu moj oče podari izkopani gradbeni material (gramoz), ki ga bo lokalni kmet potreboval za utrditev svojega zemljišča ob novozgrajenem hlevu. Jože Levec pa bo očetu v zameno dal zemljo, ki jo bo oče nasul na terasi in zasul oporne zidove (zatravitev), ko bodo gradbena dela končana. Skratka, 'kup', po katerem sprašujete, je tam začasno,« je pojasnil Tonin.
Toda na ministrstvu za okolje in prostor so nam potrdili, da odpadnega materiala ni dovoljeno začasno odlagati ob gozdni poti. Pojasnili so, da je za ravnanje z gradbenimi odpadki na gradbišču v celoti odgovoren investitor, torej Vojko Tonin, in ne izvajalec gradbenih del. Uredba o odpadkih določa, da lahko investitor zemeljski izkop, ki ga ne uporabi ponovno na istem gradbišču, odda le zbiralcu ali predelovalcu gradbenih odpadkov. Menjava gradbenih odpadkov, o katerih je govoril Tonin, po njihovih pojasnilih ni možna. »Zemeljski izkop z gradbišča je za uporabo na drugem mestu možno pridobiti le pri predelovalcih gradbenih odpadkov,« so bili jasni na ministrstvu.
So kršili tudi epidemiološke predpise?
V času epidemije država dovoljuje gradbena dela na nenaseljenih gradbiščih, hišah in stanovanjih, pri katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki. Pri Toninovih je gradbišče na dvorišču naseljene družinske hiše. Gradbeni delavci tako ne bi smeli prihajati v stik s člani družine Tonin. Poleg tega je mogoče opaziti, da delavci na gradbišču ne nosijo zaščitnih mask. Ni jasno, ali se gradbeni delavci redno testirajo.
Kako so financirali gradnjo?
»Gradnjo financira Vojko Tonin s svojimi prihranki,« nam je pojasnil Matej Tonin. »V začetku leta 2019, ko je praznoval 59. rojstni dan, se je namreč odločil, da bo za svoj 60. rojstni dan in ob odhodu v pokoj okrog hiše uredil teraso z manjšim bazenom. Rekel je, da hoče imeti teraso, kjer bo lahko čuval svojih šest vnukov. To mu ni uspelo, ker je gradbeno dovoljenje pridobil šele 25. septembra 2020. Gradnja še vedno poteka,« je sporočil.
Zatrdil je, da sam pri investiciji ne sodeluje. »Investitor je moj oče Vojko Tonin. Sem pa do ene tretjine solastnik družinske hiše in pripadajočega zemljišča, zato sem očetu zgolj podal soglasje k izvedbi investicije za potrebe pridobitve gradbenega dovoljenja. Z očetom in mamo smo solastniki omenjene nepremičnine vsak do ene tretjine,« je še dodal.
Na nepremičnini družine v času gradnje ni bilo vpisane nobene nove hipoteke. Na njej je tako le hipoteka iz leta 2016, ko so Matej Tonin in njegovi starši pri Novi Ljubljanski banki (NLB) najeli 40.000 evrov posojila za obdobje desetih let. To se ne sklada z javnimi razkritji premoženjskega stanja Mateja Tonina v zadnjih letih:
• Leta 2018 je pojasnil, da ima na 140 kvadratnih metrov velikem stanovanju v Zgornjem Tuhinju 60.000 evrov kredita.
• Leta 2020 je trdil, da ima kredit v višini 80.000 evrov pri NLB za stanovanje.
Matej Tonin nam je pojasnil, da je pred zadnjim mandatom, ko je bil izvoljen za poslanca, najel dodatno stanovanjsko posojilo, ki mu ga ni bilo treba zavarovati s hipoteko.
