Štirideset odstotkov odmerjene pokojnine se jim lahko izplačuje od tistega dne, ko so izpolnili kriterije za starostno upokojitev s polno delovno dobo. Status delavca upokojenca, da je oseba v celoti zaposlena in se ji ob tem izplačuje 40 odstotkov pokojnine, ne more trajati nedoločen čas, temveč lahko traja največ tri leta. Če upravičenec tudi po treh letih ostane v delovnem razmerju, se mu izplačuje 20 odstotkov odmerjene starostne pokojnine. Če se delavec odloči, da se v celoti upokoji, se mu lahko model dvojnega statusa kadarkoli prekine.
Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) zavarovancu (delavcu) prekine pravico do izplačevanja dela pokojnine, če bi bil na bolniškem dopustu več kot 30 dni ali ne bi imel tekoče poravnanih prispevkov za socialno varnost. A takoj, ko se situacija ustali (bolniška odsotnost konča, prispevki plačajo), se lahko model izplačevanja dela pokojnine ob hkratni redni zaposlitvi ponovno uvede.
Podaljševanju delovne aktivnosti sledi višja pokojnina
Medtem ko delavec upokojenec ostaja v rednem delovnem razmerju in hkrati koristi 40 odstotkov starostne pokojnine, se mu ob določenih pogojih zvišuje tudi tako imenovan pokojninski izračun. Vsakih šest mesecev je vrednih 1,5 odstotka. »Eno leto tako odložene upokojitve je za ženske vredno tri odstotke, tri leta pa kar devet odstotkov. Za moške velja enako, torej za vsako dodatno leto v delovnem razmerju se mu pokojnina poviša za tri odstotke do največ devet odstotkov,« so pojasnili na ZPIZ.
Modeli delnega upokojevanja so lahko različni
Seveda pa model »ostati v celoti delovno aktiven in v obdobju treh let prejemati 40 odstotkov odmerjene pokojnine« ni edini možen pri uveljavljanju dvojnega statusa zaposlenega upokojenca (zaposleni delavec, samozaposleni, družbenik, kmet …). Če so izpolnjeni pogoji za upokojitev, bodisi predčasno bodisi redno starostno, lahko upravičenec po želji ostane v delovnem razmerju, koliko ur želi. Vendar ne manj kot dve uri na dan oziroma deset na teden. Obenem je upravičen do delne pokojnine v deležu, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa. Tudi v primeru izplačevanja delne pokojnine se ta preneha izplačevati, če je upravičenec dolgotrajno bolniško odsoten ali nima plačanih prispevkov za socialno varnost.
Kaj nas še zanima in bi lahko izvedeli po 25. februarju
Za pripravo članka o trenutni situaciji na področju upokojevanja smo na ZPIZ naslovili paket kar obsežnih novinarskih vprašanj. Nekaj podatkov smo želeli izvedeti tudi v luči predlogov aktualne vlade, ki želi vse, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, poslati v »penzijo«.
Med drugim nas je zanimalo, koliko oseb z dvojnim statusom zaposleni upokojenec je v Sloveniji v javnem in koliko v zasebnem sektorju. Koliko jih je v Spodnjem Podravju? Koliko je stara najstarejša oseba, ki je še v polni meri vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje? Je moški ali ženska, dela v javnem ali zasebnem sektorju? Kje dela in kaj dela? Pa tudi: koliko ljudi je še delovno aktivnih po dopolnjenem 70. letu starosti? Je med njimi morebiti tudi kakšen 80-letnik?
Prav tako nas zanima podatek, koliko ljudi bi se lahko v Sloveniji ta hip upokojilo – da izpolnjujejo kriterije za pridobitev starostne pokojnine. Koliko od njih je v javnem in koliko v zasebnem sektorju? S službe za odnose z javnostmi ZPIZ so nam odgovorili, da bodo pojasnila javnosti o vprašanjih, ki nas zanimajo, na voljo konec tega meseca. Za 25. februar je sklicana seja sveta zavoda ZPIZ, odgovore bodo pripravili po tem datumu.
