Zimske počitnice so za učence in dijake pred vrati. Že naslednji teden si lahko počitek obetajo učenci iz dela jugovzhodne Slovenije, iz posavske, savinjske, koroške, podravske in prekmurske regije, teden za njimi pa še učenci iz drugega dela jugovzhodne Slovenije ter z območja gorenjske, goriške, notranjsko-kraške, obalno-kraške, osrednjeslovenske in zasavske regije. Šolsko leto, kot ga še ni bilo, se bo tako dokončno prevesilo v drugo polovico, oktobrsko kratkoročno zaprtje vrat šolskih ustanov, »dokler se ne izboljša epidemiološka slika«, pa ga bo očitno zaznamovalo skoraj v celoti. Medtem ko se učenci od prvega do tretjega razreda osnovne šole danes vračajo v klopi po vsej državi, pa bodo ostali morali še počakati. Kdaj se v šole vrnejo še drugi, nihče ne ve. Če se bo vlada držala lastnih obljub iz začetka januarja, je odgovor – kmalu.
Oranžna faza
Pričakovani padec sedemdnevnega povprečja okužb pod tisoč in že doseženi cilj zmanjšanja števila hospitaliziranih na trimestno število pomeni, da bi lahko oranžno fazo za celotno državo dosegli v roku nekaj dni. To pa bi pomenilo, da se v klopi lahko vrnejo vsi osnovnošolci ter zadnji letniki srednjih šol. Preostali dijaki bodo prišli na vrsto šele v rumeni fazi. Za nekatere je to prepozno, zaradi česar so za danes napovedali bojkot. Iniciativa Zahtevamo šolo namreč združuje dijake, ki ima dovolj pouka od doma, zaradi česar so k svojemu bojkotu pozvali tudi učence in študente, učitelje in ravnatelje pa pozvali, naj jih podprejo. Aktivisti med dijaki resorno ministrstvo obtožujejo ignorance, zaradi česar bodo danes ugasnili računalnike, če enodnevna »stavka« ne bo zalegla, pa obljubljajo stopnjevanje pritiskov.
Prilagojena matura
Zdi se, da je pandemija najbolj prekrižala načrte ravno maturantom, saj so pod vprašajem njihove priprave na maturo, še posebej za tiste, ki jih nato čakajo še morebitni sprejemni izpiti. Letos bo poklicno maturo opravljalo predvidoma 9093, splošno maturo pa 6927 dijakov. Ministrstvo za izobraževanje (MIZŠ) je samo potrdilo, da se pouk zaradi okoliščin res izvaja počasneje, določenih tem ni mogoče obdelati dovolj celovito in poglobljeno, določene teme niso dovolj utrjene, dijaki morajo večji del učenja opraviti individualno. Učinkovitost pedagoškega procesa na daljavo ne dosega pouka v šolah, razlike med bolj in manj učno uspešnimi se povečujejo, dodatno jih povečujejo slabše socialne razmere in morebitna slabša dostopnost informacijsko-komunikacijske tehnologije pri nekaterih dijakih, težji je tudi dostop do literature in virov. Na MIZŠ vseh podrobnosti še niso dorekli, a se že ve, da bo pri splošni maturi veljal splošni bonus za vse predmete v obsegu deset odstotkov na neuspešno opravljeni del zunanjega dela izpita, pri ustnih delih splošne mature pa je predvideno, da bo povečana predvidljivost vsebin in učiteljem zmanjšan obseg le-teh. Podobno bo razmeram prilagojena poklicna matura, kjer bodo veljali splošni bonusi in izbirnost. Če ne bo poslabšanja in težav z novimi sevi koronavirusa, lahko maturanti upajo na izvedbo izpitov v bolj ali manj normalni obliki. Ali bi morali maturante obravnavati še bolj prednostno? Poglejmo, kako so se s tem vprašanjem spopadli po Evropi.
Maturanti brez mature
Na Hrvaškem so maturanti v klopeh že tri tedne in obravnavajo jih prednostno, tako kot najmlajše učence, enako je včeraj v večini regij storila denimo tudi Slovaška. Radikalni ukrep pa so sprejeli v Združenem kraljestvu, kjer dijaki sploh ne bodo imeli zaključnih izpitov, vsaj v sicer sprejeti obliki ne. Namesto tega bo, kot vse kaže, ocena »mature«, ki bo določila, na katero fakulteto se lahko vpišejo, sestavljena iz obstoječih ocen. Podobne zahteve premlevajo odločevalci v nemških zveznih deželah in tudi v Franciji.
