Slovenija cepiva pridobiva prek Evropske unije, ki pa ima težave pri dobavi. Do zdaj sta bili stoodstotno dobavljeni le cepivi Pfizer-BioNTecha in Moderne, zapleta se pri cepivu AstraZeneca. A tudi prvi omenjeni podjetji sporočata, da bodo pri dobavah zamude. Zdi se, da bo prav EU osmoljenec pri dobavi cepiv, ki jih proizvajajo v ameriških in britanskih podjetjih. Evropski program cepljenja namreč že zaostaja celo za državami v razvoju, ki so cepivo dobile od Kitajcev.
Na Madžarskem so medtem za uporabo odobrili rusko cepivo sputnik V in kitajsko cepivo sinopharm. Slednjega so v Budimpešti dobili dovolj, da z njim v naslednjih štirih mesecih precepijo četrtino prebivalstva.
»Nobenega znanstvenega razloga ni, da ne bi uporabljali teh cepiv, s strokovnega stališča pa je treba zagotoviti, da testiranje učinkovitosti in varnosti poteka po najvišjih standardih ter da proizvodnja zagotavlja varen in dobro okarakteriziran produkt, kar lahko oceni regulatorna agencija, kot je Evropska agencija za zdravila (EMA), lahko pa tudi nacionalne agencije, ki imajo dovolj močno strokovno podporo,« nam je pojasnil Roman Jerala s Kemijskega inštituta.
Turki ga proizvajajo po licenci, Srbi se dogovarjajo
Takšno odobritev je za obe cepivi sprejela madžarska nacionalna agencija. V Srbiji, ki sicer ni članica Evropske unije, pa naj bi se celo dogovarjali o proizvodnji cepiva sputnik V po licenci. V Srbiji so sicer prejeli že dva milijona odmerkov ruskega in še milijon odmerkov kitajskega cepiva. Proizvodnjo po ruski licenci medtem že zaganjajo v Turčiji.
»Več kot 50 držav se je že obrnilo na Rusko federacijo s prošnjo za dobavo več kot 1,2 milijarde odmerkov cepiva sputnik V. S strani slovenskih partnerjev tovrstnih zaprosil na uradni ravni še nismo prejeli. Cepivo sputnik V se lahko odobri za prebivalce posamezne države šele po odobritvi nacionalnega upravljavca v okviru nacionalnega programa množičnega cepljenja proti covidu-19. Če se bo slovenska vlada odločila uporabiti sputnik V in bo cepivo poslano v Slovenijo, boste informirani o nadaljnjih postopkih,« so nam na poizvedovanje odgovorili z ruskega veleposlaništva v Sloveniji.
Da se Ljubljana glede nabave kitajskih cepiv ni pogovarjala z uradnim Pekingom, so potrdili tudi na kitajskem veleposlaništvu.
Odobritev ni odvisna od EU
Z vprašanji smo se obrnili na kabinet predsednika vlade, ki nas je glede strokovnih vprašanj preusmeril na Nacionalni inštitut za javno zdravje, tam pa so nas znova preusmerjali na neodvisne strokovnjake. Šele ministrstvo za zdravje nam je odgovorilo, da teh cepiv v Sloveniji ni, ker jih »ni odobrila EMA in prav tako ne Javna agencija Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP)«.
Z njimi bi precepili vso prebivalstvo
Odprto tako ostaja le še vprašanje, koliko odmerkov bi lahko pridobili. »Zagotovo je problem tudi v kapaciteti proizvodnje teh cepiv, ker imata tako Rusija kot Kitajska zelo veliko prebivalstva, ki se še ni cepilo, in je vprašanje, koliko cepiva lahko izvozijo. Za manjšo državo, kot je Slovenija, bi se morda lahko našla dovolj velika količina,« ocenjuje Jerala.
