Predsednik države Borut Pahor je v ponedeljek na predsednike in predsednici parlamentarnih strank naslovil galantno pismo, polno dobrih namenov. Kot je zapisal, se želi z njimi dogovoriti za srečanje, na katerem bi se dogovorili o skupnem nastopu vseh parlamentarnih strank v boju proti epidemiji, okrevanju po njej, skupaj pa naj bi stopili tudi pri predsedovanju EU, ki se nezadržno bliža. Na koncu je zapisal, da se želi s predsedniki in predsednicama strank najprej osebno pogovoriti in nato določiti datum sestanka.
Toča očitkov
A od želje po osebnih pogovorih je ostalo bore malo, ko se je že nekaj ur po prejemu vabila nanj z javnim pismom odzval predsednik LMŠ Marjan Šarec. Čeprav tega ni nikjer izrecno zapisal, lahko pismo razumemo kot grobo zavrnitev. »Spoštujem vaš poziv, a mnogo bolj bi ga jemal iskreno, če vi ne bi molčali ob vseh poskusih uničevanja pravnega reda in ustavne ureditve. Ob nobeni pomembni temi, ki zadeva bistvena vprašanja, se žal niste oglasili,« je navedel in se obenem obregnil ob Pahorjeve objave na instagramu. Zapisal je še, da »težko sedi v salonu in leporeči, medtem ko so ljudje v težavah«. Kot smo še izvedeli iz stranke LMŠ, menijo, da je ideja o srečanju v resnici prišla s strani SDS, da bi pod krinko skupnega nastopa pokrili vse njene napačne odločitve v boju proti epidemiji. Da je poteza predsednika države »usklajena s predsednikom vlade, kažejo mnoga dosedanja ravnanja predsednika Pahorja, ki so navedena tudi v pismu«, so nam povedali v LMŠ.
Predsednik kot del problema
Vabilo je včeraj zavrnil tudi Luka Mesec, koordinator stranke Levica; zapisal je, da vabila ne more sprejeti, saj ga ne razume kot del rešitve, temveč kot del problema. »Iz vašega vabila je razvidno, da povsem spregledate, namerno izpustite kakršnokoli omembo krize ustavnega reda in demokracije v Sloveniji,« poudarja Mesec. »Spoštovani predsednik, demokratični sistem pri nas nikakor ni 'razmeroma trden', pač pa je v globoki krizi. Vladajoča stranka in predsednik vlade vsem na očeh brez sramu napadata novinarje in sodnike, medije in sodišča, kritike in protestnike. Agresivno spodkopavata institucije (primera Slovenske tiskovne agencije in Računskega sodišča) ali pa si jih podrejata (primera policije in Nacionalnega preiskovalnega urada). Predsednik vlade s tleskom prstov odpira in zapira šole, smučišča in trgovine – ali pa kar prekliče vpis na fakultete, ker se mu zazdi, da je družboslovcev 'preveč',« je bil ob zavrnitvi oster koordinator stranke Levica.
Pri SD zadržani
Tanja Fajon, predsednica SD, je vabilo sicer sprejela, a ob tem zapisala, da od srečanja nima velikih pričakovanj, saj za poenotenje strank ni zaupanja: »Vlada je s svojim radikalnim delovanjem, netenjem sovraštva in nestrpnosti, podrejanjem neodvisnih institucij, nesposobnostjo sodelovanja ter odnosom do vseh, ki mislijo drugače, pokazala, da ni vredna zaupanja ne opozicije in ne ljudi. Bojim se, da ste tudi sami odgovorni za to, da so politične razmere prišle tako daleč,« je Fajonova sporočila predsedniku države.
Potrdili udeležbo
Alenka Bratušek se bo sestanka udeležila, ob tem je izjavila: »Če se politiki v državi nehamo pogovarjati, je naslednji korak samo še poziv k nasilju. To je za nas nedopustno in mi bomo neprestano težili k iskanju najboljših rešitev za ljudi.« Na sestanku bodo, kot kaže, tudi Karl Erjavec, Zmago Jelinčič, Matej Tonin in Janez Janša, saj so nam iz urada predsednika republike sporočili, da je sedem vodij strank udeležbo potrdilo, da je Pahor že včeraj začel dvostranske pogovore in pričel iskati primeren datum sestanka ter ima glede srečanja še vedno visoka pričakovanja. Kritik, ki jih je bil deležen, ni komentiral, zapisal je le, da sta obe stališči, tako LMŠ kot Levice, legitimni, in pripomnil, da načelno zavračanje dialoga lahko vodi v izključevanje, za katero pa se zdi, da ga prav nihče ne pozdravlja. Poudaril je še, da se pred predstavitvijo pobude za srečanje parlamentarnih strank konec oktobra in za uradno vabilo v ponedeljek, 1. februarja, ni predhodno posvetoval z nobenim predsednikom ali predsednico parlamentarne stranke.
