Delodajalec ima pravico, da nam prepove vstop v delovne prostore in sodelovanje v delovnem procesu brez opravljenega testa na covid-19. Ta ukrep ima vsak zaposlovalec po svoji presoji namreč vedno pravico določiti v svoji izjavi o varnosti z oceno tveganja, za potrebe njegovega izvajanja pa delavcem zagotoviti organizirano možnost prostovoljnega in zanje brezplačnega testiranja. Morebitna odklonitev takšnega testiranja sama po sebi sicer v nobenem primeru ne more biti delovnopravno obravnavana in sankcionirana kot kršitev delovnih obveznosti, temveč je lahko v takšnem primeru delavcu odrejeno le čakanje na delo doma.
Na družbenih omrežjih, kjer se v različnih skupinah povezujejo delovno aktivni, zadnje dni potekajo zaskrbljeni dialogi. Oglašajo se predvsem zaposleni v proizvodnji, ki poročajo, da so jim šefi dali vedeti, da se bodo morda morali vsi obvezno testirati.
Da to drži, potrjuje tudi Združenje svetov delavcev Slovenije (ZSDS), saj v zadnjem času dobivajo čedalje več vprašanj o zakonitosti in dopustnosti enostranskih odredb nekaterih delodajalcev o »obveznem« kolektivnem testiranju vseh njihovih zaposlenih na novi koronavirus, in sicer pod grožnjo takšnih in drugačnih delovnopravnih sankcij za tiste, ki bi testiranje morda odklonili.
Sicer podpirajo napore delodajalcev za ohranitev proizvodnje ob hkratnem zagotavljanju varnih delovnih pogojev za delavce, kamor spadajo tudi organizirana brezplačna preventivna testiranja, vendar nasprotujejo možnosti enostranskega odrejanja obveznega testiranja. Kot izpostavljajo, jih skrbi tudi, da ne bi prišlo do »prisilnih« cepljenj zaposlenih, ki bi jih delodajalci opravičili s posplošeno in pogosto zlorabljeno frazo o »odgovornosti delodajalcev za zagotovitev varnega in zdravega delovnega okolja za njihove zaposlene«.
To je sporno
Združenje je že decembra oblikovalo svoje okvirno načelno stališče, da gre v takšnem primeru za protipravne prakse, ki so sporne tako z vidika njihove skladnosti z ustavo, in sicer v določbah o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, zlasti glede varstva nedotakljivosti človekove telesne in duševne integritete, kot tudi z vidika njihove skladnosti z veljavno zakonodajo s področja delovnih razmerij in varnosti pri delu ter boja proti nalezljivim boleznim.
Odločitev brez pritiska
»Svetom delavcev izrecno priporočamo, da se v svojih sredinah aktivno angažirajo pri promociji čim širše udeležbe na teh testiranjih in cepljenjih med zaposlenimi ter delodajalcem, ki se odločijo, da jih bodo omogočili, ter zagotavljajo tudi vsestransko organizacijsko pomoč in podporo. Nobenega dvoma namreč ni, da ta na splošno vsekakor koristen varnostni ukrep iskreno podpira tudi velika večina zaposlenih, zavedajoč se, da je to tudi brez dvoma v njihovem osebnem interesu, tako zdravstvenem kot ekonomskem,« so dejali v ZSDS.
Sveti delavcev po njihovem mnenju ne morejo zagovarjati, še manj pa spodbujati morebitnega odklanjanja testiranj in cepljenj s strani zaposlenih. Vendar pa te preventivne ukrepe lahko delodajalci izvajajo izključno le na prostovoljni podlagi brez kakršnihkoli morebitnih groženj z delovnopravnimi sankcijami zaradi domnevne kršitve delovnih obveznosti, je poudarilo združenje.
Kaj nas čaka
Ta hip se sicer cela Evropa, kot je povedal direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek, »boji britanske različice novega koronavirusa. Poleg tega se je v EU prenesla tudi južnoafriška različica. Če bi se začela širiti z vso močjo, bi lahko prišli v hud tretji epidemični val,« je opozoril. Za nove različice koronavirusa – britansko, južnoafriško in brazilsko – je namreč značilno, da se hitreje širijo in tako okužijo bistveno več ljudi v krajšem času. Če se bo nova različica pomembno razširila po državi, lahko pričakujemo več okuženih, več zbolelih, več hospitaliziranih bolnikov, več bolnikov na intenzivni negi, hude obremenitve bolnišnic, več prezgodaj umrlih in veliko ljudi z resnimi posledicami covida-19. »Če pa bi epidemija potekala naprej z nespremenjenim trendom, kot je do zdaj, bi se maja ali junija izpela,« je še dejal Krek.
Cepivo in nove različice
Poudaril je, da je rešitev proti novemu koronavirusu cepljenje, »a vseeno ne smemo pozabiti na izvajanje ukrepov, saj se vsi ljudje ne cepijo iz takšnih ali drugačnih razlogov; prav tako tudi cepivo ni stoodstotno«. Ena od že vidnih posledic cepljenja je po njegovih besedah padec obolevnosti v domovih za starejše in drastičen upad umrlih med oskrbovanci domov. Medtem ko sta cepivi Moderne in Pfizerja učinkoviti tudi proti angleški in južnoafriški različici, pa za brazilsko to še ugotavljajo. V naslednjem mesecu si lahko Slovenija obeta okoli 200.000 cepiv proti covidu-19, do konca februarja bo tako precepljenih okoli 150.000 državljanov.
Precepljenost proti covidu-19 v domovih za starejše je sicer različna. Ponekod je zelo visoka, denimo v Loškem Potoku je cepljenih 90 odstotkov oskrbovancev in 70 odstotkov zaposlenih. Spet drugod pa se je cepilo le 17 odstotkov zaposlenih.
Nismo še za oranžno
Trenutno je pet regij (goriška, jugovzhodna Slovenija, obalno-kraška, posavska in zasavska) v črni fazi, ostalih sedem pa je rdečih. Razmere še vedno ostajajo najboljše v koroški regiji. Nekoliko se izboljšujejo v obalno-kraški regiji in zasavski. Kar zadeva trende, je glede na podatke iz konca tedna boljši trend viden v jugovzhodni Sloveniji, v primorsko-notranjski in srednjeslovenski regiji, nekoliko pa tudi v goriški regiji. Slabši pa je v podravski in savinjski regiji.
