Pandemija ni ustavila segrevanja
Zdi se, da je pandemija v zadnjem letu precej upočasnila svet, zmanjšala promet, ponekod ustavila proizvodnjo. Pa je to kaj upočasnilo spreminjanje podnebja? Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj: »Izpusti so se res kar zmanjšali, v ZDA in v Evropi za okrog 11 do 12 odstotkov. Predvsem zaradi zmanjšane mobilnosti, tako cestne kot letalske. Globalno pa so bili le za sedem odstotkov nižji, kar pomeni le, da smo malce upočasnili naraščanje vsebnosti toplogrednih plinov, ki pa jih je vseeno že 50 odstotkov več kot pred stoletjem. Če bi res želeli učinek, bi morali táko letno zmanjšanje ohraniti in do leta 2070 povsem opustiti rabo fosilnih goriv.«
V idiličnih Ratečah pri Kranjski Gori, domačini jim pravijo tudi kranjska Sibirija, se je 9. januarja ohladilo že na –16,4 stopinj Celzija, snežna odeja pa je letos tam dosegla 135 cm, a se je že nekoliko posedla, navaja mag. Tanja Cegnar z Agencije za okolje (Arso). Zimsko vreme je od nekdaj močno spremenljivo, z velikimi nihanji temperatur, pa pravi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj z biotehniške fakultete v Ljubljani, zato je zelo verjetno, da bo že februar toplejši.
Že v preteklem letu, ko smo vremenu zaradi epidemije posvečali nekoliko manj pozornosti, je bilo jasno, da se podnebje spreminja naprej. »Leto 2020 je bilo spet mnogo pretoplo in globalno se vse hitreje približujemo nevarni meji ogrevanja za več kot 1,5 stopinje Celzija. Vrstili so se ekstremni vremenski dogodki, bilo jih je več kot nekoč in bili so tudi silovitejši. Pri nas je bilo 2020. četrto najtoplejše in vsa najtoplejša leta so se zgodila v zadnjih desetih letih. Ekstremi so nam lani nekoliko prizanesli, pa vendar smo imeli najtoplejši februar. Vsebnost toplogrednih plinov v zraku je bila tudi rekordno visoka, najvišja v zadnjem milijonu let. Človeštvo še kar naprej z izpusti spreminja ozračje. Čeprav je bil ves svet pod vplivom ukrepov zaradi covida-19, so se izpusti zmanjšali samo za sedem odstotkov, na Kitajskem pa le za en odstotek, saj je vsa industrija delovala nemoteno. Pandemija je, žal, pozornost politike usmerjala proč od reševanja okoljskih problemov, na primer uresničevanja Pariškega sporazuma,« pravi klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Nepredvidljiva zima
Mrzlo zimsko vreme s ponekod debelo snežno odejo, kakršne smo bili vajeni nekoč, v tem času povzroča prave nevšečnosti. Bo kmalu topleje? »Zimsko vreme je od nekdaj močno variabilno, še zlasti januarja in februarja. Možne so ogromne razlike, včasih so ti meseci v povprečju tudi za pet stopinj pretopli ali prehladni. Poleti takih nihanj ni. Tudi letos bo januar kar prehladen, saj bo sredina meseca zelo mrzla, a še vedno ne bo ekstremen v povprečju. Običajno sledita še dva hladna vala, a ker je bil december že pretopel, bo lahko v februarju le še eden. Zelo verjetno bo februar mnogo toplejši. Podnebne spremembe, ki zelo spreminjajo Arktiko, tudi prispevajo k še večji spremenljivosti. Arktični zrak namreč odloča, kako mraz bo pri nas pozimi. Težko pa je napovedati, kako se bo obnašal marec. Zaradi podnebnih sprememb je verjetnost, da bo toplejši od povprečja, seveda večja. Če bo pomlad izrazito pretopla, lahko pride do poplav, vendar zelo redko samo zaradi taljenja snega. Enako velja tudi za zemeljske plazove. Te izzove deževje in redko sneg,« pojasnjuje prof. dr. Kajfež Bogatajeva.
Toča v decembru
»Tudi pri nas je končno v dolinah spet nekaj mraza, govorimo o temperaturah pod minus –10 stopinj Celzija. Mnogim se zdi, da je to resen mraz, a glede na zimsko statistiko ni tako. Le nekajcentimetrska snežna odeja v jasnih in mirnih nočeh je omogočila močnejše ohlajanje,« pravi prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Tudi v letošnji zimi je bilo enako kot lani več ekstremnih vremenskih dogodkov. Mag. Tanja Cegnar, meteorologinja iz Arsa: »Od 5. do 10. decembra so zahodno Slovenijo zajele res obilne padavine. Narasli so vodotoki, v visokogorju je zapadlo veliko snega. Tudi plimovanje morja je bilo visoko. 7. decembra je malo pred 19. uro na Obali pustošila nevihta s točo, nalivom in močnimi sunki vetra, kar je za december res izjemno. O škodi in težavah zaradi vremena so poročali na obalnem in ilirskobistriškem območju ter ponekod na Gorenjskem, pa na Koroškem in severovzhodu Štajerske ...«
Štirje metri snega!
»December je bil sicer kot celota nadpovprečno topel, vendar so bili v preteklosti že tudi toplejši decembri. Povprečna temperatura je bila na začetku leta v mejah običajne spremenljivosti. Drugi konec tedna in v tem tednu pa se je spustila pod dolgoletno povprečje. Najbolj to občutijo v krajih s snežno odejo, tako na primer v Zgornjesavski dolini temperatura vztraja občutno pod dolgoletnim povprečjem že od 8. januarja. Mrzlo je tudi po višjih zasneženih planotah. 11. januarja se je temperatura na Kredarici spustila na –17,1 stopinje Celzija, v Ratečah se je 9. januarja ohladilo na –16,4 stopinje Celzija, 10. januarja čez dan pa se je v Ratečah ogrelo le na –7,4 stopinje Celzija. Snežna odeja, jasna noč in mirno vreme so recept za zelo mrzlo jutro,« razlaga mag. Cegnarjeva. O trenutno res debeli snežni odeji pa dodaja: »Na Kredarici je bila letos januarja snežna odeja kar nekaj dni debela 420 cm, zdaj se počasi malce poseda. Ta višina v januarju močno presega dolgoletno povprečje.«
Tudi Evropo pretresa ekstremno vreme
Vreme ne prizanaša tudi Evropi. Mag. Tanja Cegnar: »Najbolj je v preteklih tednih izstopalo neobičajno sneženje v Španiji. V Madridu je za nekaj časa celo ustavilo javni promet. Zadnjih 50 let v španski prestolnici ne pomnijo toliko snega kot letos. V pokrajini Leon so izmerili minus –35,8 stopinje Celzija, kar je najnižja zabeležena temperatura v Španiji doslej. Drug ekstrem je bilo letos nenavadno toplo vreme v Grčiji, temperatura se je dvignila nad 20 stopinj Celzija, ponekod na otokih je dosegla 30 stopinj Celzija, kar je marsikoga zvabilo na plažo.«
Odpravimo vremensko ranljivost
Vreme torej (p)ostaja nepredvidljivo in ne gre se več zanašati, da nam bo prizaneslo. »Skrbno je treba spremljati vremenske informacije. Večino ekstremnih pojavov napovedo dovolj zgodaj. Vedeti moramo tudi, kje nam doma lahko vdre meteorna voda ali naredijo škodo močan veter, toča, težak sneg ... Te naše vremenske ranljivosti je treba čim prej odpraviti. Če pa pride do najhujšega, si pomagamo tudi tako, da smo lahko vsaj nekaj dni neodvisni od pomoči, tako glede osnovne energije, hrane kot pripomočkov. Večina si sicer ne more privoščiti električnega generatorja na nafto ali velikega zalogajnika vode, a vseeno smo lahko bolje pripravljeni. Naj gre za baterijsko svetilko, sveče, kuhalnik na plinsko bombico za taborjenje, konzervirano hrano, nekaj litrov ustekleničene vode, delovne rokavice, osnovno ročno orodje, gumijaste škornje in podobno. Tudi majhna zaloga zdravil in prve pomoči mora najti mesto doma, predvsem pa moramo vsi vedeti, kje natančno so ti predmeti čim bolj priročno shranjeni,« sklene prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj.
Več zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Zarja Jana.
