Alojz Ihan je na Odmevih na TV Slovenija pojasnil nekaj več podrobnosti o tako imenovanem vektroskem cepivu Astrazenece, tretjem cepivu, ki je zeleno luč prejelo v Evropski uniji. Dejal je, da je po včerajšnji potrditvi Evropske agencije za zdravila (Ema) zdaj jasna hrbtenica naše strategije cepljenja, saj je bilo to cepivo s 400 milijoni odmerkov mišljeno kot poglavitno cepivo v EU. Dejal je sicer, da je bila zaradi zadnje nerodnosti v zvezi s tem cepivom sklenjena še ena, 600 milijonov odmerkov težka pogodba s Pfizerjem. »To je to, kar imamo,« je poudaril in dodal, da je v igri sicer še cepivo družbe Johnson & Johnson, a to »ni tako zagotovo.« Skratka, strategijo bo treba po njegovem mnenju pripraviti v skladu s predvideno dobavo cepiv Pfizerja in Astrazenece.
Nabava ruskih in kitajskih cepiv?
Glede Madžarske, ki zaradi predvidenega zmanjšanja dobave cepiv naročila sklepa tudi v Rusiji in na Kitajskem, čeprav ta cepiva še niso prejela odobritve za uporabo v EU, je dejal, da gre za veliko odgovornost. »Ema je s svojimi pravili vsaj neka garancija zoper politizacijo odločanja,« je pojasnil, a hkrati priznal, da so cepiva v tem času tudi na evropskem nivoju politika, zato se je politizaciji težko povsem izogniti. »Na nivoju posameznih držav, ko so taki politični interesi, je pa še težje vedeti, da bo pri izbiri res odločala stroka nad politiko. Pri manjših državah pa je to tako ali tako nemogoče,« je dejal in pojasnil s primerom naše Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki bi tako morala opraviti delo Eme, kar pa je »kadrovsko in na vse načine nemogoče. Pri manjših državah dejansko nimamo izbire oziroma lahko bi šli samo na čisto zaupanje, kar pa ni dobro.« S tem se lahko z vidika zaupanja v zdravila in cepiva stori več škode kot koristi, je dodal.
Ni razloga za sproščenost
Glede samega poteka epidemije v Sloveniji, prihoda večjega števila cepiv in ocen, da je pri nas covid-19 prebolela že približno tretjina prebivalcev, je Ihan izpostavil, da je to razlog za optimizem, kar zadeva smrtnost. »S tem, ko smo precepili domove za starejše, smo pravzaprav nekako presekali polovični vzrok vse smrtnosti v Sloveniji, drugi cilj je precepiti vse nad 70. letu starosti, kajti s tem bi smrtnost zelo zmanjšali. Vendar to ne bo lahko dosegljivo, saj te količine cepive, ki jih zaenkrat prejemamo, niso tako velike,« je pojasnil. Kar zadeva samo epidemijo, je po njegovem mnenju treba vedeti, da smo nekako »v resnici prekuženi med četrtino in tretjino mogoče, različne so ocene, ampak to še vedno pomeni tri četrtine goriva za epidemijo, kar je še daleč od tega, da bi bili mirni.« Pojasnil je, da to še vedno pomeni polne bolnišnice, še vedno veliko ljudi, ki bodo imeli posledice, »kar pomeni, da ni nikakršnega razloga za sproščenost, zlasti ker prihajajo mutacije, ki lahko te razmere temeljito spremenijo.«
O dvomljivih kolegih
Glede skepse ter različnih mnenj o sami epidemiji, ukrepih in nevarnosti novega koronavirusa na sploh, tudi znotraj zdravstvene stroke, je Ihan dejal, da je vedno vesel vprašanj, kako interpretirati različne načine testiranja in podobne zadeve, »z veseljem debatiram s kolegi, ampak ob poslušanju te male skupinice, da ni potrebno nositi mask, da epidemije praktično ni, to so govorili oktobra, ko je bila epidemija praktično v največjem porastu, mi je bilo ob teh kolegih nekaj časa nerodno, zdaj pa, ko je vsem tako očitno, kako zgrešene so te izjave, pa se mi zdi, da tudi ljudje brez zdravniške izobrazbe vidijo, da gre tukaj za nekaj povsem drugega, za neko obsedenost s samim s sabo. Jaz mislim, da to niti ne vpliva več toliko na javnost, ker javnost precej dobro ve, kaj so trenutno problemi. Da je pač potrebno priti do cepiva, se cepiti, da bomo jeseni zaživeli normalno življenje. Mislim, da je to predvsem problem njih samih in da se bodo morali sami soočiti s precej neslavnim početjem, ki ga v tem trenutku delajo in jih mogoče še veseli, ampak dvomim, da jih bo to v perspektivi veselilo še dolgo časa.«
