Dobrih pet mesecev po tem, ko je Gale v oddaji Tarča razkril ozadja nakupov, mu je zavod v začetku oktobra lani vročil izredno odpoved delovnega razmerja iz krivdnih razlogov.
Aktualni direktor zavoda za blagovne rezerve Toni Rumpf je leta 2012 na zahtevo računskega sodišča odstopil z mesta direktorja Kobilarne Lipica. Kmalu po prevzemu vodenja kobilarne je sicer v javnost prišla informacija, da je Rumpf ob direktorski plači dobival še dobrih 1400 evrov neto za vodenje hčerinskega podjetja Lipica Turizem, s čimer je po višini plače prehitel tedanjega predsednika vlade Pahorja.
Pod odpoved je bil podpisan vršilec dolžnosti direktorja zavoda Tomi Rumpf, ki ga je vlada Janeza Janše na to mesto imenovala kmalu po izbruhu afere. Rumpf je proti Galetu sprožil disciplinski postopek, v katerem mu je med drugim očital sklepanje domnevno škodljivih pogodb pri nabavah zaščitne medicinske opreme in neustrezno komunikacijo z mediji. Gale je vse očitke zavrnil kot neutemeljene. Slaba dva tedna kasneje, v začetku oktobra, pa je dobil izredno odpoved zaradi domnevne ponareditve naročilnice za logistične storitve.
Zaradi odpovedi je Gale vložil tožbo na delovno sodišče, saj je prepričan, da z izdajo ugotovitvene naročilnice ni zagrešil nobenega kaznivega ali drugega protipravnega dejanja. Po njegovem prepričanju gre za »klasičen povračilni ukrep delodajalca zoper nekoga, ki je opozoril na nepravilnosti«.
Ob tem je bil Rumpf s »konkretno naročilnico seznanjen že spomladi, kar pomeni, da je bila tudi formalno (tudi če bi bilo z naročilnico kaj narobe) izredna odpoved podana prepozno, saj je rok za podajo odpovedi 30 dni od ugotovitve razloga za izredno odpoved«, je v torek na facebooku zapisal Gale.
Ob tem je poudaril, da je Rumpf po prihodu na blagovne rezerve tudi sam izdajal ugotovitvene naročilnice. »A ko gre zanj, ta dejanja očitno niso sporna in lahko še vedno opravlja funkcijo šefa blagovnih rezerv,« je še zapisal Gale.
Da bi to dokazal, je od zavoda po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja zahteval vso dokumentacijo v zvezi z logističnimi storitvami za obdobje od 13. marca 2020 dalje, a so ga na zavodu zavrnili. Dokumentacijo Gale sicer potrebuje za potrebe postopka pred delovnim sodiščem.
Zavrnitev zahteve brez obrazložitve
Gale je vložil pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu, ki je ugotovil, da je zavod bistveno kršil pravila upravnega postopka, saj zavrnitve dostopa do dokumentov ni obrazložil, zato mora ponovno odločati o zahtevi, je v torek na facebooku sporočil Gale.
Odločba zavoda za blagovne rezerve, s katero so Galetu zavrnili posredovanje zahtevane dokumentacije, je bila tako pomanjkljiva, da je Informacijski pooblaščenec ni mogel niti preizkusiti, saj ni bila obrazložena.
»V zvezi z nadaljnjo presojo zadeve pa Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Organ se namreč ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov, ne v izreku in tudi ne v obrazložitvi izpodbijane odločbe.«
Po oceni Galeta bo njegova zahteva v ponovnem postopku zavrnjena, a tokrat obrazložena. »Informacijski pooblaščenec bo nato najbrž naložil razkritje teh dokumentov, saj ne vidim utemeljenega razloga, da do tega ne bi prišlo,« je včeraj povedal za Svet24.
Po njegovih besedah gre primeru zahtevanih dokumentov za nekakšno javno naročniško razmerje in porabo javnih sredstev, kar bi moralo biti dostopno javnosti.
»Mislim, da se bo na koncu zadeva zaključila tako, da bo meni ugodeno glede dostopa do informacij, oni bodo šli pa še v upravni spor,« napoveduje Gale.
Dolgotrajen sodni postopek
Obravnava na računskem sodišču se še ni začela, Gale pričakuje, da bi se to lahko zgodilo nekje marca. Prepričan je sicer, da bo tožbo dobil. V primeru, da bo vodstvo zavoda takrat še isto, pa pričakuje, da se bodo pritožili na prvostopenjsko sodbo. »Ne delam si utvar, da se bo zadeva rešila v pol leta, morda tudi v enem letu še ne. Glede na to, kaj vse se dogaja, tega ne pričakujem,« je povedal včeraj.
Protikorupcijska komisija potrdila sum nepravilnosti
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je sredi decembra lani sporočila, da je po izvedenem tematskem nadzoru nabav zaščitne opreme uvedla 21 preiskav suma kršitve integritete uradne osebe, saj je zaznala večje število korupcijskih tveganj.
Med preiskovanci so poleg Rumpfa in Galeta še minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Aleš Cantarutti, nekdanji direktor zavoda Anton Zakrajšek, uslužbenca zavoda Alojzij Černe in Marko Naraločnik ter uslužbenka ministrstva za gospodarstvo Andreja Potočnik.
Sume kršitev je KPK zaznala v osmih poslih, v katerih so bili izbrani ponudniki Public Digital Infrastructure, Hmezad - TMT, Gorenje gospodinjski aparati, GenePlanet diagnostika, Cross Continental, Dobnik Trade, Tehno-Mag in Medicop.
Kot so pred novim letom poudarili v KPK, bo šele preiskava pokazala, ali bodo zaznani sumi kršitev potrjeni ali ovrženi.
Osnutek poročila računskega sodišča
Računsko sodišče je predzadnji dan lanskega leta izdalo osnutek revizijskega poročila glede nabave zaščitne in medicinske opreme zaradi epidemije covida-19. Predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel je v izjavi za medije povedal, so policiji poslali dokument, v katerem so 13 izvedenih pogodb označili kot takšne, kjer bi lahko zaznali sume kaznivega dejanja.
Prvak SMC in gospodarski minister Zdravko Počivalšek je napovedal, da se bo argumentirano in dokumentirano odzval na osnutek revizijskega poročila računskega sodišča glede nakupa zaščitne in medicinske opreme v epidemiji. Osnutek so pričakovali in po hitrem pregledu ne vsebuje nič takega, kar sicer širijo nekateri mediji, je še dodal.
