Velike in majhne stiske Frančka Novaka

Franček se boji še enkrat upati, da ne bi bil spet razočaran

Dženana Kmetec / Štajerski tednik
16. 1. 2021, 11.58
Deli članek:

»Možakarja sem deset let skorajda vsakodnevno videval kolesariti na relaciji Ptuj–Ormož–Ljutomer, tudi v največjem dežju in strašanski vročini. Mislil sem, da na kolesu vozi odpadke, da na ta način kaj zasluži. Pa sem ugotovil, da to ne drži. Ko sem ga srečal v trgovini, kjer je iskal cent na cent za žemljico, me je še bolj pretreslo. Poiskal sem ga in spoznal, da je njegova zgodba težka in da potrebuje našo pomoč,« pravi Karim Zidarič, mladenič, ki je začel akcijo zbiranja pomoči za Frančka Novaka iz Mihalovcev.

Karim Zidarič
Franček Novak smisel življenja po številnih razočaranjih najde v slikanju.

»Vsi smo mislili, da si Franček služi kruh s 'smetmi'. V resnici pa je umetnik, ki vsak dan prekolesari 80 kilometrov, da lahko nariše svoje umetnine: cerkve, gradove ali kakšne druge hiške,« pravi Zidarič. Hiške, ki jih riše, so v veliko boljšem stanju kot njegova. Sam namreč živi v nečloveških razmerah.

Več kot 200 let stara hiša se seseda in je dejansko primerna le še za rušenje. A to je edini dom, ki ga ima 59-letni Franček. Zadovoljen je z malim in vesel, da mu je vsaj kolikor toliko toplo. Greje se s pečjo na drva. Franček od leta 1996, ko mu je umrla mama, živi na naslovu Mihalovci 15 povsem sam. Še pred desetimi leti je delal, zdaj tega ni več zmožen, saj ima zdravstvene težave. Živi izključno od socialne pomoči. Njegovo največje veselje je risanje, s katerim se sprošča. Na kolo naloži rezervna oblačila, polno vedro kred in drugo opremo, ki jo potrebuje, da ustvarja svoje umetnine. To je tisto, kar mu polni dušo.

Ne bi rad iz svoje dotrajane, majhne hiške ...

Karim Zidarič
Hiša, v kateri stanuje, je stara 200 let in je dejansko primerna le še za rušenje.

Z njegovo zgodbo so seznanjeni tudi na Centru za socialno delo (CSD) Spodnje Podravje. Kot pravi direktor Miran Kerin, na tem primeru delajo, a je marsikaj odvisno tudi od Frančkove pripravljenosti za sodelovanje. Navajen je namreč življenja na vasi, v svoji majhni, skromni hiški. Njena obnova pa je praktično nemogoča. CSD se bo zato skupaj z njim odločil, kako naprej. Dejstvo je, da možakar potrebuje pomoč. Doslej je bil sicer prepričan, da zmore sam. Stara hiška, v kateri je odraščal, ima zanj poseben pomen. V humanitarni akciji, ki jo je zagnal Zidarič, se je zelo hitro nabralo nekaj toplih oblačil in hrane, seveda pa Franček potrebuje še marsikaj drugega, da bo lahko normalno zaživel. »Njegova želja je imeti topel dom,« pravi pobudnik akcije. Vse, ki bi želeli pomagati, poziva, naj se pridružijo facebook skupini Novo življenje za Frančka, kjer dobijo vse podatke o tem, kako lahko pomagajo.

Franček: »Najhuje ni, da ti kaj manjka, ampak ko sam sebe žreš …«

Čeprav je bil prepričan, da bo zmogel hiško popravljati sam, je tudi Franček sprevidel, da bo moral prositi za pomoč. Pričakovanj, kot pravi, nima, saj ne želi biti razočaran: »Najhuje je, ko veš, da pomagaš drugim, kolikor lahko, sam sebi pa ne moreš. Trudil sem se obnoviti hišo, a nisem mogel. Rad sem hodil v službo, delal, potem pa se je življenje zasukalo, poškodoval sem se. Bil sem tudi razočaran. Življenje zlagam skupaj, vem pa, da ne smeš preveč pričakovati, saj se potem bolje počutiš, ker nisi razočaran.«

Franček je v resnici izjemno skromen možakar; čeprav nima skorajda ničesar, se v najinem pogovoru ni spomnil niti ene svoje posebne želje. Pravi, da ti upanje prinese le razočaranje.

»Rad bi delal dan in noč, ko pa zjutraj vstaneš, enostavno ne moreš. Vidiš, da ne gre, in to te žre celo življenje,« še pripomni. Po poklicu je ključavničar. Še pred desetimi leti je delal, bil je priden in delaven. Veliko in bridko večkratno razočaranje, tudi v ljubezni, pa je na njem pustilo trajne posledice. Opomogel si doslej ni.

Pogovor z njim je nekaj posebnega. Je pogovor s človekom, ki ga je strah upati in si želeti boljše življenje. Franček ni človek, ki bi se vsakemu odprl, je precej nezaupljiv. Vse to so iz njega naredile slabe življenjske izkušnje. A kot je dejal ob koncu najinega pogovora, bo vsake pomoči neizmerno vesel. Toliko bolj, ker so njegova pričakovanja zelo skromna.

Karim Zidarič
Franček vsak dan prekolesari približno 80 kilometrov.

Kerin: »Vse delamo skladno z željami naših uporabnikov!«

Po besedah direktorja CSD Spodnje Podravje Mirana Kerina so s Frančkovim težkim položajem seznanjeni. »Naše strokovne delavke delajo z njim, pomagamo mu po najboljših močeh. Skupaj iščemo najboljšo možno rešitev zanj. Kar se tiče bivanjskih razmer, je res treba nemudoma pristopiti k iskanju ustrezne rešitve, stanje hiše je dejansko zelo slabo. Za to si že prizadevamo. Ideja je, da se mu zagotovi socialno stanovanje. Vse pa je odvisno od njegovih želja in pripravljenosti. Ne želimo namreč delati ničesar, kar njemu ne bi bilo pogodu, pa čeprav za njegovo dobro. V takih primerih je preprosto treba biti previden in iskati rešitve, ki so optimalne za uporabnike. Ničesar ne delamo proti njihovi volji.«

Karim Zidarič
Njegovo največje veselje je risanje, s katerim se sprošča.