Veš, zakaj? Obremenjuje me teža pritiska odgovornosti besed, ki jih bom izrekla.
Rada bi te vprašala, kaj se je zgodilo v torek, ko je Jelko Kacin, tvoj osrednji govorec, tik preden je stopil na govorniški oder, medtem ko se je začenjal prenos tiskovne konference, rekel: »Pojdimo se mal' hecat.« Kamere oziroma njeni mikrofoni so to ujeli in marsikdo je ob tem, kar je slišal, obstal. Nerodno je bilo. Zelo neprijetno. Vsi, saj veš, smo se začeli spraševati, v kakšnem kontekstu je bilo to izrečeno in ali se morda šalijo iz nas, iz celotne situacije.
Na prvi pogled se je zdelo, kot da je za gospoda Kacina tiskovna konferenca, posvečena zdravstveni krizi in njenemu obvladovanju ter iz tega naslova informiranju javnosti, ena velika šala. Ampak kaj bi jaz sodila. Vlada, sodbo so ti včeraj, kot že tolikokrat poprej, množično spisali Slovenci. Odpri vsaj računalnik in poglej, kaj so sporočali na družbenih omrežjih. Povedali so, da jih je šokiralo, kar so slišali, in da so se stavek trudili razumeti na vso moč ter ga celo opravičevali in razmišljali: »Morda je imel Kacin s kolegi kakšno interno foro, ki sploh nima zveze z vsem skupaj, in pretiravamo v svojih reakcijah in obsodbah.« Večina pa je dogodek dojela, kot da »se norca dela(jo) iz nas, naroda, in četudi se Kacinov stavek ne nanaša na krizo, bi moral biti v komunikaciji in s svojimi dejanji bolj odgovoren, pazljiv, ker je itak neprenehoma na očeh«, kot je bilo slišati na spletu.
Da bi bila zmožna korektno oceniti, razumeti, se potruditi dojeti stavek in njegovo težo, sem včeraj ves dan obračala telefone in govorila z ljudmi, »običajnimi« državljani, pa tudi s strokovnjaki s področja komuniciranja, nevladniki in drugimi, da bi mi pomagali osvetliti, zakaj nas je prizadelo, kar smo slišali, zakaj nam je tako dalo misliti in kako so oni razumeli, kar se je zgodilo. Zelo ostro je Kacinovo izjavo obsodil Inštitut 8. marec, nevladna organizacija, ki opozarja na anomalije vseh vrst. »V kontekstu težkih razmer, ko so ljudje vse bolj revni, ko je obolevnost še vedno visoka, število smrti prav tako, ko se zapleta s testiranjem, cepljenjem, ko so otroci že tri mesece doma, ob dejstvu, da je vse več poskusov samomora, tako v 'offu' izrečena izjava, nekaj sekund pred tiskovko, kaže kot prvo: nezavedanje o tem, kako ljudje dojemajo celotno situacijo ter v kašnih stiskah so, in kot drugo: kaže na nek vzvišen in prezirljiv odnos do javnosti,« je dejala Nika Kovač, direktorica inštituta.
Vprašali smo jo, kako previdni naj bomo, preden obsodimo izjavo, saj je morda šlo za nekaj čisto tretjega, a je poudarila, da »je mogoče, da je v času prehajanja na oder s sodelavci res imel interno šalo, a četudi je bilo to, je skrajno neprimerno, da je kaj takega izjavil v prisotnosti kamer, mikrofonov«. Kovačeva je na koncu najinega pogovora nastavila še protiutež, ko je rekla, da bi ta zgodba lahko potekala zelo drugače. Ljudem bi se dalo približati, do njih pristopati na drugačen način, jih spodbujati, odgovorno usmerjati v tem času. »Samo eno potezo lahko izpostavim, ki vam bo pokazala, kaj imam v mislih. Policija bi denimo lahko namesto kazni solidarnostno na ulicah delila maske in ljudi ozaveščala, da s tem, ko jih nosimo, skrbimo drug za drugega,« je nakazala smer.
Dr. Damjana Pondelek, cenjena strokovnjakinja za krizni menedžment in svetovalka vodstvom in kolektivom, je bila tudi moja sogovornica. Izpostavila je, da smo »od epidemije in njenih ukrepov vsi utrujeni in da v tem trenutku vsaka napačna beseda pade kot sol na rano. Razumeti moramo, da se ljudje v tem trenutku srečujejo tudi z zelo hudimi situacijami – izgubljajo bližnje, ne da bi se imeli od njih možnost posloviti, starostniki zaman čakajo na svojce, otroci so ostali brez možnosti normalnega šolanja in odraščanja, njihovi starši izgubljajo službe, podjetniki morajo odpuščati ali celo zapirati svoja vrata, duševne stiske so vse večje – in seveda so prizadeti, ko slišijo z vladne strani 'pojdimo se mal' hecat'. Absolutno nujno je, da je komunikacija z državljani premišljena, empatična, jasna, dobronamerna, verodostojna in da so takšni tudi ukrepi.«
Jelko Kacin se je včeraj odzval na stavek, ki je razburil. Dejal je, da so bile njegove besede namenjene »pomiritvi tehnične ekipe Ukoma, ki se je ob prekinitvi znašla v zelo stresni situaciji«.
Ves čas je govorila o zaupanju. Glavni kvaliteti, vrednoti, ki jo gradita odgovorno delo in prav taka komunikacija. »Zaupanje se rodi, ko v besedah in dejanjih, ukrepih in pojasnilih začutimo dobronamernost, transparentnost, verodostojnost, zanesljivost, predvidljivost, delo v dobro ljudi in skupnosti. In tukaj je v odnosu do državljanov in v komunikaciji z njimi nedvomno še nekaj priložnosti za izboljšave – v besedah in dejanjih,« je bila njena strokovna ocena.
Mi je pa ob robu najinega klepeta prijazno povedala nekaj razbremenilnega: »Mislim, da si ni treba besed, izrečenih pred začetkom novinarske konference, vzeti preveč k srcu in jim pripisovati brezbrižnosti ali zlonamernosti. Verjamem, da je breme, ki ga nosi vladna ekipa, veliko, zato pade tudi kakšna neprimerna beseda za razelektritev ozračja in razbremenitev. Seveda z vsemi posledicami za zaupanje, kajti kot rečeno, ogromno ljudi zdaj težko živi in jim ni do 'heca'.«
Bom zaključila tako: draga vlada, vabim Te, da se zdaj vrneš k mojemu zadnjemu stavku prvega odstavka.
Polona Krušec, novinarka
polona.krusec@svet24.si
