Drugi val epidemije koronavirusa v Evropi od konca poletja zdravstvene sisteme postavlja pred resno preizkušnjo.
Vse več medicinskih sester zapušča poklic zaradi nizkih plač in zahtevnih delovnih razmer.
Če so ob začetku epidemije voditelji nekaterih držav mislili, da bo njihovozdravstvo kos povečevanju števila bolnikov, so morali to jesen celo trmasti Švedi priznati, da lahko zgolj strogi omejitveni ukrepi ustavijo širjenje okužb do te mere, da ne preobremenijo bolnišnic. Povečanje števila navadnih postelj ali tistih za intenzivno nego znatno pripomore k reševanju življenj, a te hitre rešitve lahko le nekoliko olajšajo delo zdravstvenih ustanov, na žalost pa na ta način ni mogoče odpraviti kadrovske stiske. Na to zdravniška zbornica opozarja že več let, pomanjkanje osebja je še posebej občutno na intenzivnih enotah.
Fakulteti v Ljubljani in Mariboru
V Sloveniji sta trenutno dve medicinski fakulteti, ena v Ljubljani, od leta 2003 pa še druga – v Mariboru. Ti dve fakulteti sta skupno izobrazili 5385 od 6973 zaposlenih zdravnikov v Sloveniji. Pri vzdržljivosti sistema javnega zdravstva tako pomembno vlogo igrajo zdravniki in zdravnice iz tujine. Teh, ki so pridobili diplomo na tujih univerzah, je po podatkih zdravniške zbornice 1138 ali 16,3 odstotka, med njimi je 608 slovenskih in 530 tujih državljanov. Zbornica beleži le državljanstvo slednjih, iz te razpredelnice pa lahko ugotovimo, da jih je, pričakovano, največ iz republik nekdanje Jugoslavije. Prednjačijo zdravniki in zdravnice iz Srbije, sledijo Hrvaška, Makedonija, Bosna in Hercegovina in Črna gora. Sedemnajst zdravnikov ima še bolgarsko državljanstvo, deset jih ima italijanski potni list, med zdravniki in zdravnicami pa so tudi posamezniki iz Argentine, Brazilije, Švice, Kirgizistana in z Madagaskarja. Podatka o tem, koliko slovenskih zdravnikov služi kruh v tujini, na zdravniški zbornici nimajo, a nedvomno ne gre za zanemarljivo število takšnih, ki so izkoristili odprte meje in se odločili za delo v Avstriji, Nemčiji ali Švici, kjer so plače zdravnikov bistveno višje kot v Sloveniji.
Medicinske sestre odhajajo
Ne glede na razlike med članicami EU, plače zdravnikov pri nas – vsaj tistih z izkušnjami – vendarle presegajo povprečno plačo, česar pa ne moremo reči za medicinske sestre. Zbornica zdravstvene in babiške nege Slovenije – Zveza strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije je tako v minulih letih opozarjala na pogoste odhode tega osebja v tujino. V odgovoru za Svet24 so zapisali, da so od leta 2016 do vključno 31. decembra lani izdali skupno 922 potrdil o dobrem imenu, ki so v nekaterih državah potreben dokument za zaposlitev. Ker pa nekatere države, denimo Nemčija, tega potrdila niti ne zahtevajo več, ni mogoče več natanko beležiti odhodov.
Balkanski kadrovski bazen
Pomanjkanje zaposlenih v redovih pomožnega zdravstvenega osebja torej rešujejo delavci in delavke iz tujine. Zbornica ne razpolaga s podatkom o izvoru vseh zaposlenih, so pa podelili podatek, da so med izvajalci zdravstvene in babiške nege iz tujih držav državljani Bosne in Hercegovine (88), Hrvaške (55), Srbije (49), Makedonije (32), Ukrajine (9) in Kosova (8), po dva zaposlena sta državljana Italije, Rusije, Črne gore in Bolgarije ter po en državljan Portugalske in Irske.
Poročilo OECD iz leta 2019 ugotavlja, da je število zdravnikov v Sloveniji (3,1 na tisoč prebivalcev) precej pod povprečjem EU. Isto poročilo sicer navaja relativno večje število osebja na področju zdravstvene nege (9,9 na tisočprebivalcev), ki presega povprečje EU (8,5), a opozarja, da to število vključuje tudi medicinske sestre, ki so opravile le poklicno izobraževanje, in je njihov delež dve tretjini vsega osebja v zdravstveni negi, medtem ko je število diplomiranih medicinskih sester, ki ustrezajo Direktivi o reguliranih poklicih v zdravstvu, le 3,4 na tisoč prebivalcev.
