Slovenija se z epidemiološkega vidika že nekaj časa plazi po platoju, tudi zadnji, popraznični dnevi niso prinesli bistvene spremembe, vlada je zato pred težko odločitvijo. Kako naprej? Vlada je po sredinem posvetu s strokovno skupino za covid-19 v četrtek razpravlja na Brdu pri Kranju. Eno osrednjih vprašanj, ki jih v teh dneh obravnava vlada, je odpiranje vrtcev in šol, a je na težko pričakovani popoldanski novinarski konferenci pred kamere prvi stopil minister za notranje zadeve Aleš Hojs.
Spremembe na meji
Vlada je danes sklenila, da vrtci in šole ostajajo zaprti vsaj še do 18. januarja. Izjema ostajajo le šole in zavodi za otroke s posebnimi potrebami oziroma šole s prilagojenim programom.
Pred Hojsem je, kot je sicer običano, spregovoril vladni govorec za covid-19 Jelko Kacin, ki je pojasnil, da je vlada večino ukrepov podaljšala. Hojs ga je nato dopolnil, da kar zadeva njegovo področje, v veljavi ostaja večina omejitev gibanja, pri čemer se veljavnost odloka premakne na 18. januar. Seveda hkrati ne velja več izjema za prehajanje občinskih meja, ki je veljala samo za praznike.
Večje spremembe je bilo deležno le izkazovanje z negativnim testom na slovenskih mejah. Od sobote 9. januarja bo to mogoče izkazovati tako s PCR kot hitrim antigenskim testom. Pri slednjih mora biti ta opravljen v državah članicah EU oziroma v schengenskem območju, medtem ko je novost pri PCR testih ta, da so lahko opravljeni tudi v tretjih državah, a le v tistih laboratorijih oziroma inštitucijah, ki bodo javno objavljene na spletišču Nacionalnega inštituta za javno zdravje. S spremembo tega režima se v soboto tudi ukinja izvajanje hitrih antigenskih testov na petih točkah na slovenskih mejah. Če potniki ne bodo imeli opravljenega testa v lastni režiji, bodo tako morali v karanteno. Karanteno bo še naprej mogoče prekiniti po petih dneh z negativnim testom, spreminja pa se to, da bodo imele možnost prekinitve karantene tudi osebe s stalnim in začasnim bivališčem, in sicer ne glede na državljanstvo.
Dilema pri prehajanju občinske meje
Na novinarski konferenci je Hojs odgovoril tudi na dileme tistih, ki prehajajo občinske meje zaradi zdravstvenih pregledov, pa jim je neprijetno policistu v dokaz za upravičenost prehoda kazati zdravstveno dokumentacijo. Kot je dejal, za prehod občinske meje zdravstvene dokumentacije ni treba kazati, poroča STA. Dovolj je izpolniti poseben obrazec, ki so ga pripravili na ministrstvu, na katerem se zgolj napiše namen prehoda. Pri tem seveda vsak "pod kazensko odgovornostjo jamči, da je tisto, kar je napisal, verodostojno", je opozoril.
Žičnice odslej prepovedane
Smučišča so o vladni odločitvi že začela obveščati javnost. Iz mariborskega Marproma, ki upravlja s smučiščem na Pohorju, so sporočili, da bodo smučišča od petka kljub prizadevanjem za nadaljevanje smučarske sezone in zagotovitvi hitrega testiranja na vstopnih točkah zaprta. Obenem so preklicali vse aktivnosti, ki so jih napovedali v pretekih dneh, med drugim odpiranje dodatnih prog.
Tudi na Veliki planini, Golteh in Voglu so prek spleta obiskovalce že obvestili, da nihalka in naprave na smučišču do nadaljnjega ne obratujejo, poroča STA.
Nadaljeval je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, ki je najprej pojasnil, da se je vlada odločila za podaljšanje delovanja javnega potniškega prometa v omejenem obsegu, kot je ta deloval do zdaj. Z naslednjo informacijo je nato razočaral vse ljubitelje belih strmin, saj bo od jutri naprej veljala prepoved obratovanja žičniških naprav po vsej državi. Minister je državljane ob tem prosil za razumevanje, saj da trenutno epidemiološko stanje tega preprosto ne dopušča. Ob napovedani rasti števila okužb si po njegovih besedah ne moremo privoščiti dodatnega obremenjevanja bolnišničnih kapacitet in osebja še za zdravljenje poškodb, ki so del smučanja. Odlok sicer predvideva izjemo v primeru profesionalnih športnikov za izvedbo tekem in treningov, ki bodo ob posebnem soglasju ministrstva za infrastrukturo dovoljeni.
Računajo na finančno pomoč
Združenje slovenskih žičničarjev odločitev vlade ni presenetila. "Glede na pogovore s pristojnimi ministrstvi in premierjem ter glede na epidemiološke razmere je bila skoraj pričakovana," so zapisali in dodali, da "glede na to, da bodo smučišča zaradi prepovedi obratovanja praktično izgubila velik del sezone, kar zagotavlja finančne prilive, iz katerih se financirajo do naslednje zime, bomo na državo naslovili prošnjo za finančno pomoč oz. nadomestilo izpada prihodkov," poroča STA.
Kot so dodali, je zimska sezona za večino slovenskih smučišč razmeroma kratka. "Traja do sredine marca, začetka aprila, izjema je Kanin, kjer se snežna odeja obdrži tudi še v maju. Neobratovanje v tem času zato pravzaprav pomeni finančno katastrofo za smučišča, ki je ne bo mogoče več nadoknaditi v prihodnjih mesecih," so opozorili. Združenje slovenskih žičničarjev bo pripravilo podatke o izpadu prihodkov, v nadaljevanju pogovorov z vlado pa pričakuje posluh in finančno pomoč, sicer se bojijo, da ta panoga, ki je po njihovih navedbah že tako ali tako tehnično in finančno zelo zahtevna, ne bo preživela letošnjega leta. "Gre zgolj in samo za preživetje," so poudarili.
Nove izjeme
Vlada je na današnji seji do 15. januarja podaljšala tudi trenutno veljavne omejitve ponujanju in prodajanju blaga in storitev neposredno potrošnikom, pri čemer je ohranila obstoječe izjeme, ki so nujno potrebne za zagotavljanje osnovnih potreb družbe oziroma so pomembne za zagotavljanje varnosti in zdravja. K tem izjemam je dodala še geodetske storitve, gradbena dela v oziroma na nenaseljenih gradbiščih, hišah oziroma stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni stika s potrošniki, pedikuro in čistilne servise.
Od sobote spet zaprti muzeji in galerije
Vlada je na današnji seji izdala tudi odlok, ki glede na trenutno epidemiološko sliko v državi, zapira vse muzeje in galerije v državi, ne glede na stopnjo okuženosti v posameznih statističnih regijah. V knjižnicah ostaja mogoč prevzem vnaprej pripravljenega gradiva na zunanjem prevzemnem mestu. Možne so storitve ponujanja dostopa in ogleda kulturne dediščine brez organiziranega vodenja na ograjenih odprtih javnih površinah z nepremično kulturno dediščino ob upoštevanju vseh higienskih priporočil za preprečevanje okužbe z virusom, so sporočili z urada vlade za komuniciranje, še poroča STA.
Število oseb na ograjenih odprtih javnih površinah z nepremično kulturno dediščino je omejeno na enega uporabnika na 30 kvadratnih metrov ograjene odprte javne površine ali na enega uporabnika, če je ograjena odprta javna površina manjša od 30 kvadratnih metrov. Odlok začne veljati v soboto in velja do 15. januarja.
