Začelo se je odštevanje pred 1. julijem, ko bo Slovenija prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije. Ta vloga se vsaki izmed članic EU dodeli po načelu rotacije. Za Slovenijo bo to drugi takšen podvig, prvič je predsedovala v prvi polovici leta 2008, tudi takrat pa je vlado vodil Janez Janša.
Berlin-Lizbona-Ljubljana
Evropska unija se je že pred pandemijo soočala z resnimi izzivi, med drugim blokade širitve EU, nenadzorovanih migracij, vojn v svoji okolici in podnebnih sprememb; vsi ti problemi so še kako aktualni.
Slovensko predsedovanje bo zaokrožilo delo Nemčije in Portugalske, ki s Slovenijo – tako kot pred trinajstimi leti – tvorita tako imenovani trojček. Berlin je z novim letom posle predal Lizboni, vsi vpleteni pa so si še pred letom dni krepko drugače predstavljali svoj mandat.
Predsedovanje praviloma nudi kopico priložnosti za prepoznavnost države, ob aktualni nezmožnosti organiziranja dogodkov in neštetih tujih obiskih, ki iz tega sledijo, pa je ta vloga dobila precej bolj birokratski pomen, brez obljubljenega blišča. Preden je Nemčija prevzela žezlo, je trojček kot ključne naloge izpostavil željo, da bi v skladu s ključnimi priporočili iz načrta za okrevanje ponovno vzpostavili in poglobili enotni trg, dosegli napredek pri zelenem prehodu in digitalni preobrazbi, dosegli digitalno suverenost, z dinamično industrijsko politiko zagotovili strateško avtonomijo EU, podprli mala, srednja in zagonska podjetja, zagotovili pregled neposrednih tujih naložb, zgradili odpornejšo infrastrukturo, zlasti v zdravstvenem sektorju, in zagotovili proizvodnjo kritičnega blaga v Evropi, da bi zmanjšali odvisnost od tretjih držav.
Simbolna vloga, zajeten proračun
Svet EU tvorijo vladni ministri oziroma ministrice iz vsake države članice in tako skupaj z Evropskim parlamentom predstavlja zakonodajno telo Unije. Zadnjih šest mesecev pod poveljem Berlina sta zaznamovala boj s koronavirusom in uspešno dosežen dogovor o izstopu Združenega kraljestva iz evropskega enotnega trga. Portugalska tako prevzema vodenje v času, ko se bo začel implementirati večletni proračun in načrt za okrevanje EU v vrednosti več kot 1800 milijard evrov. K okrevanju pa lahko še največ pripomore cepljenje proti covidu-19, ki se je začelo po celotni Evropi, zaradi česar lahko s tihim optimizmom pričakujemo poletje, ko bo Ljubljana morebiti že lahko deloma odprta za tuje obiskovalce. Z novim letom nastopa tudi novo obdobje čezatlantskih odnosov, saj se po štirih letih iz Bele hiše poslavlja Donald Trump, nadomestil pa ga bo Joe Biden, kar bo zelo verjetno znova okrepilo vezi med EU in ZDA. Na zunanjepolitičnem polju bo verjetno Slovenijo pričakalo še vprašanje širitve Unije, ki je v interesu vsake slovenske vlade. Blokada pristopnih pogajanj Makedonije in Albanije s strani določenih aktualnih članic EU bo vsekakor predstavljala hud izziv. Neodvisno od pandemije se Evropa prav tako še vedno sooča z izzivom migracij, ki jih je nezmožna enotno rešiti; kljub nominalnemu zavzemanju za dogovor članice ne morejo poenotiti stališč glede tega vprašanja, tako da še vedno »izvažajo« ta problem v okoliške države, tako z uporabo korenčka kot palice.
350 začasnih zaposlitev
Portugalska vlada pod vodstvom tamkajšnje Socialistične stranke vztraja, da bo ob vseh prihajajočih izzivih izpostavljala socialno komponento, za maj pa je napovedan tudi socialni vrh v Portu. Vodja projekta predsedovanja, ko pride na vrsto Slovenija, bo Anže Logar, oziroma kdorkoli bo takrat opravljal vlogo zunanjega ministra. Ker bo leto 2022 čas za splošne volitve, bo predsedovanje nedvomno odigralo vlogo promocije vladajočih strank, če že ne toliko države same. Proračun predsedovanja, ki je že v uporabi, znaša 80 milijonov evrov, od tega bo večji del namenjen dodatnim zaposlitvam previdoma 350 ljudi. Samo na Stalno predstavništvo Slovenije pri Evropski uniji v Bruslju bo predvidoma napotenih dodatnih 120 ljudi. Središče dogajanja na sončni strani Alp bo v Kongresnem centru Brdo, kot je bilo že pred trinajstimi leti.
