Nekdanji predsednik republike Milan Kučan, ki deluje kot predsednik društva Forum 21, je člane obvestil, da društvo »v resnici nima ne kadrovskih ne finančnih in tudi ne tehničnih pogojev, da bi v teh razmerah nadaljevalo delo«.
S temi razmerami je mislil na epidemijo novega koronavirusa in vladne ukrepe. »Zato smo se odločili, ne brez trpkega občutka nemoči, da vam predlagamo odločitev in sprejem sklepa, da ustavimo delovanje našega društva,« je zapisal. »Prišel je trenutek, ko se je treba odločiti,« sporoča članom Foruma 21.
»Odločitev ni bila ne lahka ne enostavna. Nekoliko jo je olajšala zavest, da je društvo v šestnajstih letih svojega delovanja uspešno uresničevalo svoje temeljno poslanstvo, in pa dejstvo, da se je od časa njegove ustanovitve v slovenski družbi do danes pojavila vrsta ustanov civilne družbe s podobnimi ambicijami: omogočiti razpravo o aktualnih kulturnih, gospodarskih, političnih in socialnih vprašanjih,« sledi iz pisma, ki sta ga podpisala Kučan in Slavko Pregl, podpredsednik Foruma 21.
Kučanu se v slovenskem političnem prostoru pripisuje neformalen političen vpliv, kar on in njegovi simpatizerji ognjevito zanikajo – z argumentom, da vse od zaključka svojih predsedniških mandatov v rokah ni držal nobenega formalnega vzvoda moči. Svoj neformalen vpliv naj bi razvil prav v tem obdobju, saj so ga volivci proti pričakovanjem izvolili za predsednika države, na kar se je koalicija Demos pri pisanju ustave odzvala na način, da predsedniku republike ni dala izvršnih pooblastil.
Okoli njega so se zbirali menedžerji ...
Poleg ustave je bila največja skrb Demosa, da se privatizacija družbene lastnine izvede na način, da gospodarstvo ne ostane v rokah nekdanjih komunističnih direktorjev, tako imenovanih rdečih direktorjev. Kučan resda leta 2004 ustanovi Forum 21, v katerem se združujejo prav tovrstni direktorji. Kritik iz levice takrat ni bilo, z levičarskimi kritikami zato Kučana zbadajo kar v Rimokatoliški cerkvi. Teolog Ivan Štuhec Forum 21 denimo označi za stranko kapitala.
... in ga zapustili, ko ni ščitil njihovih interesov
Mnogi od teh direktorjev se ob ustanovitvi Foruma 21 nadejajo, da bo društvo preraslo v politično stranko, čemur Kučan nasprotuje. Leta 2014 je v zborniku ob deseti obletnici delovanja priznal, da se je osip članstva zgodil, ker niso bila uresničena pričakovanja nekaterih, da bo forum zaščitil njihove interese, povezane s privatizacijo.
Kučanova beseda imela veliko neformalno težo
Kučan je do tega obdobja večkrat temeljito posegel v politični prostor. Leta 2011 je s skupino uglednih imen šel prosit ljubljanskega župana Zorana Jankovića, naj kandidira na državnozborskih volitvah. Še pred tem je Borutu Pahorju, ko je ta bil še premier, odrekel podporo in mu dejal, da bo na naslednjih volitvah podprl Jankovića.
Kučan se je zgodbe spominjal drugače, češ da je za podporo prosil Janković, in ne obratno. Ko Jankoviću ni uspelo sestaviti koalicije, se je kot tehnični mandatar omenjal Marko Voljč, glede katerega je takratni predsednik republike Danilo Türk zagotavljal, da zamisel zanj ni prišla od tretje osebe. Nekaj let kasneje Kučan ob omenjenem zborniku Foruma 21 glede morebitnega Voljčevega mandatarstva komentira, da je »sposoben človek, ampak biološka ura ne deluje samo zame, ampak tudi za vse druge«.
Na zadnjem, februarskem dogodku Foruma 21 pa je nastopil ekonomist Jože P. Damijan, ki je do nedavnega poskušal sestaviti koalicijo KUL in zbrati 46 glasov za konstruktivno nezaupnico Janezu Janši.
