Zver, ki je tudi sopredsednik Skupine prijateljev svobodnega Irana v Evropskem parlamentu poudarja, da »v tem pogledu podpiram Maryam Rajavi in iransko opozicijsko gibanje, da v Iranu obnovi demokracijo, pravičnost in svobodo«. V tej skupini mu družbo delajo še Ljudmila Novak (NSi), Franc Bogovič (SLS), Romana Tomc (SDS) in skupno sto evropskih poslancev.
Iran obtožujejo državnega terorizma
Svojo objavo je Zver delil na spletni razpravi, ki jo je organizirala omenjena skupina in je obravnavala sojenje zoper Assadollaha Assadija, ki je obtožen, da je junija 2018 v Franciji skupaj s tremi drugimi sostorilci poskušal izvesti bombni napad na shodu za svoboden Iran.
Assadi je deloval kot iranski diplomat v Avstriji, leta 2018 pa so ga aretirali Francozi in ga obtožili, da je nameraval podstaviti bombo na pariškem shodu organizacije Ljudska mudžahedinska organizacija Irana (MEK). Maryam Rajavi je tudi predsednica te organizacije, ki so jo zadnje zahodne države umaknile s seznama terorističnih organizacij šele leta 2013. V stikih z evropskimi parlamentarci se Rajavijeva predstavlja kot predsednica Nacionalnega sveta upora Irana, efektivno se pozicionira kot iranska vlada v izgnanstvu.
Nekdanji marksisti, ki so izdali državo
Skupino MEK je Evropska unija na seznam terorističnih organizacij uvrstila leta 2002, leta 2009 pa je bila s seznama umaknjena. Kot teroriste so jih dojemali tudi v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji in na Japonskem.
Zgodba te organizacije je dolga in kompleksna; od svojih marksističnih začetkov pa je preživela toliko zgodovinskih sprememb, da je danes težko opredeliti njihovo ideološko prepričanje. Če zadevo strnemo, je bil MEK pomemben, lahko bi rekli levičarski inurbano-študentski del iranske revolucije leta 1979, ki je strmoglavila režim Šaha Reze Pahlavija.
Ko se je začela oblast v državi znova utrjevati, pa jih je politično marginaliziral desni – islamistični del revolucije. Mnogi pripadniki MEK so končali pod streli in v zaporih, saj Ajatolah Khomeiniju ni bila všeč njihova interpretacija islama, ki so jo kombinirali z marksističnimi teorijami družbene evolucije in razrednega boja.
Iranska revolucija je tako postala iranska islamistična revolucija, MEK-u pa ni več bilo mesta v državi. Na tej točki je MEK iz vidika iranskega ljudstva naredil ključno napako, saj je med sledečo iransko-iraško vojno svoj dom našel v Iraku, na čigar strani so se njegovi pripadniki celo borili. »V Iranu nimajo podpore; dejansko jim široko nasprotujejo, saj so bili na strani režima Sadama Huseina med iransko-iraško vojno,« je za portal Middle East Eye (MEE) povedala Barbara Slavin iz ameriškega think-tanka Atlantic Council.
Zanje lobirala Giuliani in Bolton
Predsednica teh organizacij Rajavijeva se predstavlja kot legitimna predsednica Irana v izgnanstvu, kot takšno jo je označil celo Rudy Giuliani, vpliven osebni odvetnik ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Organizacije Rajavijeve so ameriški mediji opazili v začetku leta, ko Washington zaostruje retoriko do Irana in izvede atentat na njihovega ključnega generala. MEEže pol leta pred tem poroča da sta Giuliani in John Bolton, nekdanji svetovalec za nacionalno varnost Bele hiše, prejemala zajetna plačila za nagovore na shodih MEK. Povedano po domače – MEK jima je plačevala za lobiranje za zaostrovanje ameriške politike zoper svojo matično državo. Razvoj teh dogodkov je prekinil Trump, ki je Boltona v začetku leta postavil pred vrata.
Ko je MEE analitičarko Slavinovo vprašal, ali ima MEK in Rajavijeva legitimnost se predstavljati kot vlada v izgnanstvu, je dejala, da »ne, niti približno«. Ocenila je, da se ameriški zakonodajalci ne zavedajo nujno, kakšna je zgodovina te organizacije. »Razmišljajo o tem, da je ta skupina nasprotnik iranskega režima, in ne pogledajo drobnega tiska; ne proučijo zgodovine te skupine,« je dejala Slavinova.
Na pisarno Milana Zvera smo se obrnili z vprašanji, ali je seznanjen z navedenim in ali je od Rajavijeve prejel kakšne donacije. Na odgovor še čakamo.
