Ali nas med prazniki čaka strožje zaprtje javnega življenja, ki bo za številne med nami pomenilo božič brez obiskov ter novo leto brez (večjih) slavij?
Pixabay
Po uradnih podatkih je kar tretjina gospodinjstev v Sloveniji enočlanskih.
Irena Mg
Andreja Tasič je magistrica zakonskih in družinskih študijev, specializantka terapevtka relacijske družinske terapije in doktorandka zakonske in družinske terapije.
Aktualni teden bo, če ne bo presenečenj, ostal zabeležen kot izjema v pandemični zimi 2020/21. Posledice te izjeme bodo jasne šele, ko bodo prazniki že mimo, medtem pa minister za notranje zadeve Aleš Hojs lahkomiselno razlaga, da so se za ta ukrep odločili, »da ljudje vendarle postorijo najbolj nujno pred prazniki, torej nakupijo darila, obiščejo sorodnike znotraj regije, si uredijo frizure«. Ali bo država tako razumevajoča tudi za božič, ni jasno. Nekatere evropske države so že dejale, da bodo v določeni meri omogočile obiske znotraj družin, Slovenija pa je – očitno po tržni logiki – to storila pred prazniki. Andreja Tasič, terapevtka na področju zakonske in družinske terapije, je v telefonskem pogovoru za Svet24 dejala, da imajo sprostitve v prazničnem času lahko nedvomno pozitivne psihološke učinke, pri čemer dodaja, da je seveda na drugih, da ocenijo, kaj bi to pomenilo iz epidemiološke perspektive.
Osamljenost v času korone
Uradna statistika skoraj tretjino slovenskih gospodinjstev opredeljuje kot enočlanska gospodinjstva. Pri tem seveda ni mogoče izračunati, koliko jih je takšnih kot posledica anomalij pri prijavah začasnih oziroma stalnih prebivališč. Če pa se vendarle orientiramo po podatkih Statističnega urada RS, bi to pomenilo, da v Sloveniji 270 tisoč ljudi živi samih. »Božični prazniki so lahko zelo, zelo težki za tiste, ki so sami, osamljeni,« poudarja Tasičeva in dodaja, da ni nujno, da biti sam pomeni tudi osamljenost. Kot pojasnuje, gre za pojav, ki je vse bolj izrazit ob naraščajoči komercializaciji božičnih praznikov in pojavu osamljenosti v moderni družbi. Ljudje smo se odtujili, družimo pa se v veliki meri le še prek družbenih omrežij, pravi terapevtka.
Družbena omrežja
A ravno ta omrežja so v letu 2020 nudila rešilno bilko mnogim. Družbena omrežja ne morejo nadomestiti osebnih stikov, je pa njihova pozitivna plat prišla do izraza prav med pandemijo, vse nove oblike komunikacije bodo omogočile, da smo v stiku z najbližjimi tudi med prazniki, ne da bi jih ob tem izpostavljali nevarnostim okužbe. Ob tokratnem, pandemičnem božiču lahko pričakujemo tudi poseben obrat; kot rečeno, to obdobje predstavlja stisko za mnoge še posebej zato, ker vidijo ostale, kako preživljajo čas z najbližjimi, a letos ne bo tako. Tasičeva to primerja s še enim aktualnim pandemičnim primerom, ko »imate nekoga, ki potuje, vi pa si tega ne morete privoščiti. Zdaj pa tudi ta človek ne potuje,« zaradi česar je »tudi vam lažje«. Osamljenost morda letos ne bo tako močno udarila, saj smo vsi tako rekoč na isti barki.
Čas za refleksijo
Tasičeva sicer svari pred posploševanjem in dodaja, da so tudi v tem času najbolj ranljivi tisti, ki že sicer nimajo močne socialne mreže, zdaj so namreč še bolj izolirani. V prvi vrsti so to »starejši, na primer v domovih za ostarele, kjer zdaj ne morejo imeti obiskov. To bo – če že ni – pustilo posledice.« Za konec je vendarle dejala, da je na sedanje stanje mogoče pogledati tudi iz pozitivne perspektive. »Vedno smo jokali, kako nimamo časa za družino, zdaj ko nas hočejo prisiliti v to, nam je pa grozno,« pravi terapevtka in dodaja, da »taki pač smo ljudje«.
Irena Mg
