Nuška Čakš Jager, namestnica predstojnika centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), je že znan obraz z vladnih novinarskih konferenc, povezanih z epidemijo novega koronavirusa. Tudi danes je predstavila epidemiološko sliko v Sloveniji in Evropi. Kar zadeva celotno Evropo, ne zgolj Evropske unije, se zadeve še naprej zaostrujejo in smo že presegli 21 milijonov primerov okužbe, pri čemer je teh največ v Rusiji, Franciji in Združenem kraljestvu. Hkrati se je v zadnjem času precej povečalo število smrti bolnikov, okuženih s sars-cov-2 v Italiji, ki je zdaj s tega vidika v Evropi na prvem mestu. V celotni Evropi se je sicer ta številka že približala 480.000.
Podatki ECDC ob tem kažejo, da se je število držav, v katerih se je stanje poslabšalo, glede na podatke pred 14 dnevi še povečalo. Razmere so se najbolj poslabšale na Danskem, Nizozemskem, Švedskem, v Združenem kraljestvu in Nemčiji, znaten porast števila primerov okužbe pa so zaznali tudi v baltskih državah. Število je uspelo znižati zgolj Italiji, Madžarski, Grčiji, Poljski, Španiji in Avstriji. Z neugodnim trendom se po navedbah Čakš Jagrove sooča večina držav članic EU.
Pri nas
V Sloveniji smo do 15. decembra opravili približno 600.000 testov in potrdili 100.389 primerov okužbe, okužilo pa se je nekoliko več žensk kot moških. In kje smo danes? Nadaljuje se trend, ki ga opažamo že ves čas, po navedbah Čakš Jagrove smo namreč na platoju že kar cel mesec, pri čemer v enakih mejah ostajajo tudi deleži pozitivnih testov. Kar zadeva sedemdnevno povprečje potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev, ki je eden od kriterijev za sproščanje ali zategovanje ukrepov v posameznih statističnih regijah, se je glede na povprečje v državi v zadnjih dveh dneh situacija nekoliko poslabšala tudi v Zasavju, edini regiji, ki je še nekoliko držala stik s štirimi bolj uspešnimi regijami, ki trenutno uživajo nekaj več svoboščin.
Vsi ti podatki so sicer odslej na voljo tudi novi spletni strani na spletišču NIJZ, kjer so med drugim navedeni tudi podatki o dnevnem številu potrjenih primerov med vsemi prebivalci in tudi oskrbovanci v domovih za starejše (DSO). V teh domovih je bilo v zadnjih treh dneh sicer opaziti manjši upad novih okužb, a se je z včerajšnjim dnem to število znova povečalo. Podobno velja za število aktivno okuženih.
Umrljivost
Čakš Jagrova je postregla tudi z nekaterimi pojasnili v zvezi s tedenskim epidemiološkim spremljanjem umrlih bolnikov s covidom-19. Manjši padec števila umrlih v zadnjih dneh, ki je viden na spodnji preglednici NIJZ, po njenih besedah ne pomeni resničnega padca števila umrlih, saj podatki še niso popolni, saj se pri prijavah smrti soočajo z zamudami, kar pa ni težava zgolj v Sloveniji, temveč v vseh državah, kjer spremljajo te podatke. Je pa izpostavila tudi dejstvo, da imamo v Sloveniji dva sistema spremljanja smrti. Prvi je ta, ki ga uporabljata tudi Norveška in Združeno kraljestvo ter v skladu s katerim kot smrti covid bolnikov štejemo vse bolnike, ki so imeli v zadnjih 28 dnevih pred smrtjo potrjeno bolezen covid-19. Vključeni smo tudi v drugi sistem, in sicer evropski sistem euromomo, ki sledi umrljivosti iz katerega koli vzroka. Deluje po metodologiji Danske in gre za napoved umrljivosti »glede na kateri koli vzrok. Tam pa lahko vidimo, da smo pravzaprav Slovenci kar precej visoko,« je dodala.
Kje se ljudje najpogosteje okužijo?
Izsledki ankete, ki jo v zadnjih štirih tednih izvaja NIJZ, kažejo delež potrjenih primerov okužbe glede na najverjetnejšo lokacijo prenosa okužbe, kot jo navedejo anketiranci, je pojasnila Čakš Jagrova. V skladu z anketo se je v zadnjem tednu glede na teden pred tem več ljudi okužilo v skupnem gospodinjstvu in na skupnih druženjih, za vzorec manj pa na delovnem mestu. Povečalo se je tudi število okužb v »neznanem« okolju, kjer gre za primere, ko anketiranci niso znali ali želeli povedati vira okužbe. Do največ prenosov tudi sicer prihaja znotraj družin in gospodinjstev, na delovnem mestu in v »neznanem« okolju, pri čemer je treba poudariti, da je ta anketa natačna zgolj toliko, kolikor so anketiranci iskreni, zato je ne gre jemati kot suho zlato.
Razlogi za razlike med regijami
Kar zadeva prisotno gripe v Sloveniji, je Čakš Jagrova dejala, da je pri nas zaenkrat še ni, tudi sicer pa v Evropi v tem trenutku še niso zasledili veliko primerov.
Kot je pojasnila Čakš Jagrova, je izjemno težko analizirati oziroma ugotavljati, kateri ukrepi so v najboljši meri prispevali k izboljšanju stanja, kar kažejo tudi različne študije po svetu. Na dogajanje namreč vplivajo različni dejavniki, zaradi tega so analize težko izvedljive. »Mi pravzaprav v posameznih regijah nismo uspeli zaslediti, kaj so bili tisti glavni, odločilni dejavniki, ker bi za to potrebovali resnično dobro študijo ali pa ogromno tudi časa, da bi analizirali vso gibanje ljudi, vse dejavnike. Ampak vendarle, tiste regije, ki so bile takrat najbolj prizadete, so veliko več opozarjale ljudi, naj se držijo ukrepov,« je dejala ter dodala, da osebno meni, da je največ prispevala ta zavest ljudi, da je treba ukrepe ne samo spoštovati, temveč tudi »resnično striktno izvajati.« Ob tem je izpostavila, da tega s statistiko ne more potrditi, saj je za to potrebna »dolgotrajna, izjemno izčrpna in na trenutke otežena analiza.«
Podobno je tudi v drugih državah. Čakš Jagrova je pojasnila, da se pravzaprav vse države trudijo prikazati, kateri sklopi ukrepov ali posamezni ukrepi so delovali, a vsi obstanejo na točki vprašanja, ali je to sploh možno analizirati do te mere, da bi lahko z gotovostjo trdili »ja, točno to je bil vzrok.« Čudežne palčke ni, »čudežna palčka je dejansko v vsakem posamezniku in tem, da ljudje zaupajo, da je to resnično, resnično potrebno,« je poudarila.
