Med slovenskimi pravniki je znova završalo. Nov vladni odlok, ki prehajanje občinskih meja pogojuje z namestitvijo in stalnim delovanjem aplikacije #Ostanizdrav na vašem pametnem telefonu, je po prepričanju ustavnega pravnika v neskladju s slovenskim pravnim redom. Pirnat je že do aplikacije skeptičen, saj »ne preprečuje okužb, ... ni pa niti jasno, kako učinkovito deluje«. Glavni problem pri sprostitvi gibanja pa vidi v posegu v tako imenovano komunikacijsko zasebnost. »To dovoljuje zakonodaja samo v primeru kaznivih dejanj in zagotavljanja varnosti države«, obvladovanje koronavirusa pa po Pirnatovem prepričanju ne spada v to kategorijo.
Res prostovoljna uporaba?
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je na očitke javnosti odgovoril s trditvijo, da gre za prostovoljno aplikacijo, tako da so kritike neutemeljene. Pirnat meni nasprotno, rekoč, »če vas zadene neka škodljiva posledica, če ne uporabljate te aplikacije, potem je aplikacija prisilna. Zato menim, da je ta del odloka neskladen s 37. členom ustave.« Ustavni pravnik poudarja, da obdolženec ni dolžan dokazovati, da aplikacija deluje, ampak je policist dolžan dokazati, da aplikacija ne deluje. Ker pa posameznik ni dolžan pokazati policistu svoje mobilne naprave, je jasno, da gre za »slabo zamišljen« del odloka. Pri tem pa Pirnata moti tudi to, da bodo učinki tega ukrepa verjetno »nični«. Ustavno sodišče je ob prvem valu vladi naložilo, da enkrat tedensko preverja obstoj pogojev za podaljševanje vseh omejitvenih ukrepov. Na primeru podaljšanja šolanja od doma je vlada kakopak ukrep neustrezno podaljšala, saj tega ni storila po ustaljeni proceduri, brez objave v Uradnem listu RS. Pirnat opozarja, da se vlada zdaj izogiba odločitvam sodišča, tako da je v najnovejših odlokih napisala, da ni več zahteve za tedensko podaljševanje oziroma za podaljševanje na splošno.
»To je en tak 'pišmevuharski' odnos do prava,« modus operandi vlade komentira Pirnat in dodaja, da za vlado tako ali tako ne bo posledic, v najslabšem primeru bo vrnila izrečene kazni. »Vlada bi morala proaktivno skrbeti za pravno državo, za vladavino prava, potem se pa obnaša popolnoma nesprejemljivo.«
Neposluh vlade
Pirnat je prepričan, da gre pri obnašanju vlade za kazalec odnosa do prava, ne pa za nenamerne napake v času neprecedenčnih pandemičnih razmer: »Kakšne reči se že lahko sprejmejo. Recimo protikoronski paketi so katastrofalno slabo pripravljeni zakoni, a tu to do neke mere lahko to sprejmemo.« Kljub temu pa ustavni pravnik ne razume, zakaj odgovorni ne poslušajo vsaj zakonodajnopravne službe državnega zbora: »Zagotavljam vam, da tega ne delajo.«
Pravo štejejo za neko oviro, meni Pirnat, ki pravi, da je pripravljen spregledati določene napake, ne pa tudi zavestnega protiustavnega delovanje. »Da bi eno neustavnost odpravili, povzročijo drugo.« Ustavno sodišče je bilo v svoji sodbi jasno in je vladi izrecno reklo, da morajo ukrepi veljati omejen čas in biti redno preverjani.
Status quo
Ustavno sodišče ostaja preslišano tudi glede vprašanja volilne zakonodaje. Datum za odpravo neustavnih volilnih okrajev se bliža, državni zbor pa še vedno ni sprejel konsenza. Pirnat glede tega pravi, da je sodišče nemočno. To lahko namreč razveljavi obstoječo zakonodajo, a bi tako naredilo še hujši poseg v pravni red in onemogočilo naslednje volitve.
