Nad tem početjem je zgrožen tudi del javnosti, kar daje vedeti z mnogimi zapisi na družbenih platformah, na katerih poročajo, da poznajo posameznike, ki svojo dejavnost kljub prepovedim, ki veljajo, vseeno opravljajo.
Želja po ovajanju sosedov je zelo velika. »Moja soseda je manikerka. Pred njeno hišo se na dan izmenjajo trije avti. Prihajajo gospodične in gospe, da si zrihtajo nohtke. Ne vem, kaj naj naredim. To se mi zdi vrhunec ignorance. Najraje bi jo prijavila,« se glasi le eden od takih spletnih zapisov. »Tudi moja prijateljica ima v času zaustavitve javnega življenja urejene nohte. Zadnjič se mi je hvalila, da njena manikerka namreč dela, jo pride uredit kar na dom. Pa kaj ste normalni?! To je neodgovorno, nevarno! Slišim tudi od drugih, da se dogaja, da vseeno delajo, kljub prepovedi,« piše še nekdo. Poročajo tudi o frizerskih storitvah, ki so tudi v tem času ponekod dostopne. »Saj ne vem, kaj naj si mislim?! Vidim, da se v frizerski salon moje sokrajanke kljub omejitvam vozijo stranke. Saj ni čudno, da so številke obolevnosti in smrti tako slabe, če pa za ene pravila ne veljajo,« se glasi vsebina še ene spletne uporabnice, ki je izpostavila, kar se ne bi smelo dogajati.
Furs in inšpektorat na preži
Kar razkrivajo, je sporno z dveh vidikov. Prvič, ker kršijo vladni odlok o prepovedi opravljanja tovrstnih dejavnosti z namenom preprečevanja širjenja bolezni, drugič pa, ker je storitev izpeljana onkraj države – plačilo steče iz roke v roko, brez računa in gre direktno v žep izvajalcu dejavnosti, kar se obravnava kot delo na črno. Kdor torej trenutno opravlja dejavnost na opisan način, je v dvakratnem prekršku in ni nedotakljiv, saj se lahko odzoveta tako Finančna uprava Republike Slovenije (Furs) kot zdravstveni inšpektorat. In kot kaže, so med epidemije posredovali že kar nekajkrat in kršitelje tudi oglobili.
S Fursa so namreč sporočili, da tudi v tem obdobju prejemajo številne prijave sumov dela na črno in opravljanja dejavnosti, ki se v skladu z zakonskimi omejitvami ne bi smele izvajati: »Ugotovitve izvedenih nadzorov v novembru so pokazale, da je delež nepravilnosti na področju dela in zaposlovanja na črno v primerjavi s preteklim mesecem višji. Največ nadzorov dela in zaposlovanja na črno smo opravili na podlagi prijav, in sicer v naslednjih dejavnostih: gradbeništvu, prometu, trgovini, vzdrževanju in popravilu motornih vozil ter drugih storitvenih dejavnosti.«
Za več kot 350.000 evrov glob
V prvem valu, med marcem in junijem, so v zvezi z delom in zaposlovanjem na črno in sivo ekonomijo obravnaval 228 prekrškov, za katere je bila izrečena skupna globa v znesku 367.150 evrov. V tem obdobju so padali tudi opomini, bilo jih je 76. V drugem valu, med oktobrom in decembrom, pa so obravnavali 78 prekrškov, za katere je bila izrečena skupna globa v znesku 96.400 evrov, izrekli so tudi en opomin.
Razkrili so še, kakšno je bilo skupno število obravnavanih prekrškov letos. Do zdaj so jih našteli 4900, za njih pa so izrekli globe v skupnem znesku malo več kot pet milijonov evrov, izdali so tudi 2843 opominov. V primerljivem obdobju leta 2019 je bilo obravnavanih 5094 prekrškov s tega področja, za njih je bila izrečena globa v skupnem znesku okoli 11 milijonov evrov, izrekli so 1009 opominov.
Sivo ekonomijo napajajo aktualne razmere
Furs meni, da je širjenje koronavirusne bolezni covid-19 »svet prizadelo s kompleksnim šokom, z zahtevnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami, kar je posebej vplivalo na najbolj ranljive. Preteklost uči, da obdobja gospodarskih in socialnih kriz spodbujajo rast pojava sive ekonomije. Njeno merjenje je zahteven proces, ki terja upoštevanje širokega nabora dejavnikov. Siva ekonomija in druge oblike prikrivanja in izogibanja obveznostim niso le ekonomski, temveč tudi kompleksen družbeni pojav. Na obseg sive ekonomije ob davčni kulturi in davčni morali posameznikov vpliva vrsta dejavnikov, ki so pogosto medsebojno soodvisni. Na obseg in pojavne oblike sive ekonomije pa gotovo vplivajo tudi aktualne gospodarske in socialne razmere.«
Skoraj petsto nadzorov
Tudi zdravstveni inšpektorat je organ, ki se lahko vplete v to zgodbo. Sporočili so nam, na kakšni podlagi sploh lahko ukrepajo in kakšne kazni so predvidene denimo za frizerko ali kozmetičarko, ki kljub prepovedi vseeno dela. »Globe predpisuje zakon o nalezljivih boleznih in znašajo od 4000 do 100.000 evrov za pravno osebo, od 2000 do 50.000 evrov za samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter od 400 do 4000 evrov za odgovorno osebo pravne osebe in odgovorno osebo samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.«
Po njihovih besedah so v času strogih ukrepov, ko so nekateri svojo dejavnost kljub prepovedi vseeno opravljali, gre za obdobje od 19. oktobra do 9. decembra, odkrili štiri zavezance, ki so opravljali frizersko ali kozmetično dejavnost kljub prepovedi iz odloka o začasni prepovedi ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji. »V navedenem obdobju je bilo v zvezi z delovanjem frizerskih in kozmetičnih salonov opravljenih dobrih 470 nadzorov,« so povedali in dejali, da nadzor poteka na podlagi tedenskih načrtov.
