Nacionalna raziskava, ki so jo opravili med 20. aprilom in 10. novembrom, je potekala v dveh fazah. V spomladanskem testiranju so prisotnost virusa ugotovili pri dveh od 1366 sodelujočih, ki so pristali na bris nosnega dela žrela. Medtem so na podlagi testiranja vzorcev krvi ugotovili protitelesa pri 41 preiskovancih oz. 3,11 odstotka sodelujočih.
Na podlagi seroloških testov, ki so pokazali protitelesa, so v začetku maja, ko so prvič predstavili preliminarne rezultate, sklepali, da je v stik z virusom prišel vsak 30. prebivalec Slovenije oz. 66.000 oseb ter da je s 95-odstotno gotovostjo moč oceniti, da je prekuženega od dva do štiri odstotke prebivalstva.
Pozneje so to oceno popravili na podlagi raziskav o specifičnosti, torej točnosti, seroloških testov. Novembra pa so vzorce krvi, odvzete v prvi fazi, dodatno testirali. Podatke so analizirali v dveh časovnih točkah - dan po zaključku testiranja in 14 dni pred začetkom testiranja. Na ta način so lahko zanesljivo ocenili spodnjo in zgornjo mejo ocene deleža ljudi v populaciji, ki je prišel v stik z virusom v tistem času. Tako so prišli do ocene, da je bila 2. maja spodnja meja prekuženosti 0,88 odstotka, 6. aprila pa zgornja meja 0,89 odstotka.
Čez pol leta druga faza
Druga faza raziskave je nato potekala šest mesecev, in sicer od 3. maja do 10. novembra.
V vmesnem obdobju so vse sodelujoče v raziskavo klicali na tri tedne in preverjali njihovo zdravstveno stanje. Če so poročali o respiratornih simptomih in vročini, ob tem pa so simptomi kazali na okužbo z novim koronavirusom, so jim odvzeli bris. Nekateri sodelujoči so se tudi sami odločili za testiranje. 4. novembra je imelo pozitiven test že 32 sodelujočih v raziskavi.
V oktobru in novembru so vnovič opravili testiranje vzorca krvi na prisotnost protiteles proti novemu koronavirusu pri 1211 osebah. Spodnja meja prekuženosti je bila na dan 11. novembra ocenjena na 4,16 odstotka. Na 3. oktober pa je bila ocena zgornje meje prekuženosti ocenjena na 4,40 odstotka.
Ob tem raziskovalci poudarjajo, da je za nastanek protiteles proti novemu koronavirusu potreben določen čas. Velika večina okuženih ima merljivo količino protiteles šele 14-30 dni po laboratorijskem dokazu okužbe s PCR testom. Zato prekuženosti, ugotovljene na določen dan, zlasti v pogojih, ko se število okuženih dnevno izjemno hitro povečuje, ni mogoče enačiti z deležem oseb v populaciji, ki je do tistega dne prišel v stik z virusom.
Če torej na osnovi rezultatov nacionalne raziskave ocenjujejo, da je imelo 11. novembra vsaj 87.188 prebivalcev Slovenije v krvi merljivo količino protiteles, to ne pomeni, da je v Sloveniji do 11. novembra samo toliko ljudi prišlo v stik z virusom. Takih je bilo namreč več, vendar raziskava večjega deleža ni pokazala, ker nekaterih od okužbe še ni preteklo dovolj časa, da bi se razvila merljiva količina protiteles. Spodnja meja prekuženosti torej predstavlja minimalen delež oseb v slovenski populaciji, ki je prišel v stik z virusom vsaj 14 dni (do enega meseca) pred dnevom ocene. In teh je 4,16 odstotka.
Kot so še izpostavili v poročilu, je po podatkih iz recenzirane znanstvene literature slovenska nacionalna raziskava druga objavljena nacionalna raziskava okuženosti s koronavirusom. Poleg tega pa je tudi prva raziskava, ki je uporabila kombinirani diagnostični pristop za istočasno oceno okuženosti in prekuženosti, in sicer na verjetnostnem vzorcu, reprezentativnem za celotno državo, ki vključuje vse starostne kategorije.
Slovenska nacionalna raziskava je zaenkrat tudi edina, ki je vključevala longitudinalno aktivno in pasivno spremljanje udeležencev po vključitvi v raziskavo, so še zapisali.
