Ko gre za zaščito nosno-ustnega predela, so se po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Marije Magajne za spremembo odločili, ker je pomembno, da se zaščita oprime obraza, česar pa šali in rute ne omogočajo. To omogoča zaščitna maska, pri čemer po njenih besedah ni nujno, da je ta kirurška. Primerne so tudi šivane, pralne maske, ki dovolj dobro varujejo pred prehajanjem kapljic, ki nosijo delce virusa.
Na Institutu Jožef Stefan so sicer od prve epidemije testirali učinkovitost več kot 150 zaščitnih mask in materialov zanje. Med drugim so ugotavljali tudi učinkovitost pralnih mask, ki jih lahko sešijemo doma in jih uporabljamo večkrat. Njihova učinkovitost pri varovanju pred prehajanjem novega koronavirusa je zelo različna, od 19- do 82-odstotna, so ugotovili.
Za maske FFP3, ki jih uporabljajo v zdravstvenih ustanovah, so izmerili 97-odstotno učinkovitost, ko so merili zgolj material, iz katerega je izdelana FFP3 maska, pa je bila učinkovitost 99,9-odstotna. Maske FFP2 so bile učinkovite med 49 do 75 odstotki, material zanje pa od 90 do 100 odstotkov. Filtracijska učinkovitost različnih kirurških mask je bila od 77 do 81-odstotna, njihovih materialov pa med 91 in 99,5 odstotka.
Najmanj učinkovite maske iz raztegljivega blaga
Pralne maske iz raztegljivega blaga so imele le 30-odstotno učinkovitost, maska iz umetne svile 19-odstotno. Različno blago iz bombaža je nudilo različno učinkovitost. Dvoslojno tetra blago (ta se uporablja tudi za plenice) je bilo 25-odstotno učinkovito, poplin pa 82-odstotno. "Na splošno je bila filtracijska učinkovitost boljša pri maskah z nagubanim blagom (kot ga imajo kirurške maske) in slabša pri gladkih krojih ter najslabša pri materialih iz raztegljivega blaga," so na inštitutu pojasnili za STA.
Šola na daljavo
Danes v veljavo vstopa tudi odlok, s katerim je vlada podaljšala pouk na daljavo. Začenja veljati tudi nov odlok o začasni prepovedi ponujanja kulturnih in kinematografskih storitev, ki pa med izjemami poleg dostopa do knjižnic dovoljuje še dostop in ogled kulturne dediščine brez organiziranega vodenja na ograjenih odprtih javnih površinah z nepremično kulturno dediščino. Sem sodijo arheološki parki in botanični vrtovi.
Po mnenju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije se izjema nanaša na poslovne subjekte, ki upravljajo s tovrstnimi območji s kulturno dediščino in ki s svojo dejavnostjo omogočajo oglede fizičnim osebam. Kot takšne primere so našteli Arboretum Volčji Potok, Sečoveljske in Strunjanske soline ter Kobilarno Lipica. Arboretum Volčji Potok, denimo, je z dovoljenjem ministrstva ponovno odprt od ponedeljka.
