Šolanje na daljavo se nadaljuje in glede na razmere je vprašanje, kdaj ga bo konec. Marsikateri šolar se ob tem spoprijema s težavami pri razumevanju snovi, starši pa mu ne morejo ali ne znajo pomagati. Pri tem so gotovo v težjem položaju osnovnošolci, ki pa so jim na pomoč priskočili srednješolci v projektu Dijaki za osnovnošolce, katerega pobudnica je Neža Račečič, dijakinja drugega letnika Gimnazije Novo mesto. Prek spletne platforme zoom tako učencem vseh treh triad osnovne šole brezplačno nudijo učno pomoč.
»Teden dni, preden smo znova začeli šolanje od doma, nam je razredničarka dejala, da je na našo generacijo padla velika odgovornost, odgovornost, s katero se še leto nazaj nismo spopadali. Naše šolanje in znanje je zelo odvisno od naše discipline, motivacije, saj nismo v́normalni šoli, kjer bi nas učitelji na vsakem koraku lahko spodbujali. Že mi, srednješolci, nismo nujno pripravljeni na to breme, kaj šele mlajši otroci,« meni 16-letna Neža. Govori iz lastnih izkušenj, ima namreč bratca četrtošolca, in že spomladi je opazila, kako naporno je šolanje na daljavo zanj, njegove sošolce in učitelje ter seveda starše.
»Ena izmed težav je bila nedvomno raba računalnika, ki je mlajši niso vešči. Prav tako je velik problem koncentracija, saj imamo doma drugačno okolje za delo ter tisoč in eno motnjo na vsakem vogalu. Čeprav se učitelji trudijo po najboljših močeh, ne morejo zagotoviti, da bodo otroci vse naredili ter to tudi razumeli in znali. Spomladi je moj bratec pri matematiki jemal poštevanko in nikogar ne bo v prihodnosti zanimalo, zakaj je morda ne zna, ali smo bili ravno sredi pandemije in se šolali od doma, ko so se učili to snov. Poštevanko pač moramo znati. Starši pa večinoma delajo od doma. Nimajo časa biti učitelji, prav tako nimajo vedno ustreznega znanja. Čeprav se tako učitelji kot starši trudijo po svojih najboljših močeh, pouk na daljavo ne more nadomestiti tistega v šoli,« je opozorila.
ZOOM UČNE URE
Zato je zelo pomembno, da ljudje v situaciji, v kakršni smo se znašli, stopimo skupaj in si pomagamo, na daljavo seveda, pravi Neža. »Zdaj ne smemo pozabiti drug na drugega, čeprav nas ločuje fizična distanca. A živimo v 21. stoletju in poznamo tisoč načinov za komuniciranje. Največ, kar lahko damo nekomu, sta naš čas in pozornost. Naša generacija bo v ne tako daljni prihodnosti odločala o prihodnosti Slovenije. Zato je zelo pomembno, da bo izobražena, kot se spodobi, in srčna, človeška,« poudarja. Na nekatere stvari imamo vpliv, na druge ne, dodaja. A je prepričana, da zmoremo pomagati v vsaki situaciji, in sama je videla priložnost v učni pomoči. Dobila je idejo, da bi nudila zoom učne ure v popoldanskem času; učencem ali manjši skupini bi pomagala pri nalogi, razlagi ali pa se samo pogovorila z njimi. »Seveda je bila to le ideja, ki je sama niti v najlepših sanjah ne bi bila sposobna izpeljati. Predstavila sem jo mentoricama prostovoljne dejavnosti na gimnaziji, svetovalni delavki Anici Kastelec in profesorici Suzani Krvavica, ter ju prosila za kontakte gimnazijcev prostovoljcev, ki jim je večina dejavnosti tako ali tako odpadla, in sem računala, da se bodo želeli na drugačen način ukvarjati s prostovoljstvom. Bil je že petek popoldne, ko sem poslala svoj e-mail z idejo. Vseeno sem dobila okoli 15 odgovorov in še isti večer smo se dobili na kratkem zoom srečanju. Brez prvotne ekipe, še posebej Pie, Urške, Viktorie in Vala, bi ideja ostala le v moji glavi,« začetke nastajanja vse pohvale vrednega projekta oriše Neža, ki je tudi sicer prostovoljka in tutorka vrstnikom na šoli, pa tudi članica kluba Interact Gimnazije Novo mesto, kjer si prizadevajo z dobrodelnimi akcijami polepšati vsakdan naše skupnosti. Ustvarili so profil na facebooku Dijaki za osnovnošolce in kmalu dobili prva povpraševanja. Najprej so se želeli povezati z dolenjskimi osnovnimi šolami, zato so pisali svojim bivšim učiteljem oziroma ravnateljem, ki so idejo podprli, nato pa svetovalnim delavkam osnovnih šol natančneje predstavili projekt in se dogovorili o podrobnostih.
PO VSEJ SLOVENIJI
Projekt je lepo zaživel. Trenutno je vanj vključenih že skoraj 90 prostovoljcev, večinoma dijakov Gimnazije Novo mesto, Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto ter Gimnazije Bežigrad, imajo pa tudi nekaj prostovoljcev iz drugih šol, na primer Gimnazije Nova Gorica, Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica in Tehniške gimnazije Novo mesto. »Pričakujemo še okrepitve, povezali smo se namreč s spletno interaktivno točko Razlagamo.si, ki jo ustvarjajo profesorji in študenti treh fakultet mariborske univerze. Sodelujemo pa z osnovnimi šolami Grm, Domžale, Krmelj, Semič, Dolenjske Toplice, Mokronog, Vavta vas, Brusnice, Toneta Pavčka Mirna Peč, Šmihel in Otočec,« je dodala Neža. Pomagajo že več kot 40 otrokom iz vse Slovenije, stike z osnovnimi šolami pa še navezujejo, tako da upajo, da bo otrok kmalu več.
Za prvo triado osnovne šole so pripravili športne delavnice, za učence druge in tretje triade pa individualno ali po dogovoru skupinsko pomoč pri matematiki, slovenščini, angleščini, kemiji in fiziki. »Starši ali učenci lahko z nami stopijo v stik prek facebook profila Dijaki za osnovnošolce. Ko določimo tutorja za predmet, pri katerem učenec potrebuje pomoč, se ta z njim poveže. Dobita se na zoom srečanju, kjer obravnavata snov, rešujeta naloge ... Oba pa se morata na uro prej pripraviti,« je opisala postopek.
