Na zavodu za transfuzijsko medicino so sicer od začetka julija do zdaj opravili 280 odvzemov krvi oz. plazme pri ljudeh, ki so preboleli covid-19.
Za zdravljenje covidnih bolnikov imajo pripravljenih 80 enot hiperimunske plazme, ki vsebujejo dovolj t. i. nevtralizacijskih protiteles. Pri tem pa so za STA pojasnili, da za vse odvzete enote še nimajo opravljenih potrebnih testiranj.
Zdravljenje s prebolevniško plazmo ima 100-letno zgodovino, z njo so v obdobju pred cepivi zdravili nalezljive bolezni, kot so otroška paraliza, ošpice, mumps, pa tudi gripo. V zadnjem obdobju pa so s plazmo pomagali tudi bolnikom z ebolo in mersom, ki ga prav tako povzroča koronavirus. Zato so ponekod po svetu bolnikom v fazi prebolevanja covida-19 v bolnišnicah začeli dajati plazmo tistih bolnikov, ki so že preboleli to bolezen. Želeli so namreč, da bi protitelesa iz prebolevniške plazme nevtralizirala virus pri bolniku, da se ta več ne bi širil, na ta način pa da bi bolnik lažje prebolel covid-19.
Različne študije sicer še niso dale enovitega odgovora glede varnosti in učinkovitosti zdravljenja covida-19 s plazmo.
