Rast epidemije covida-19 se sicer počasi umirja, a številke so daleč od tistih, ki bi si jih želeli. Glede na to, da je naša država že tretji teden bolj ali manj zaprta, bi pričakovali večji upad števila okuženih, predvsem pa si želimo zmanjšanja pritiska na zdravstveni sistem. V tem času smo s strani vlade slišali številne obtožbe, da so za nadaljnjo rast števila okuženih krivi tisti, ki zunaj ne nosijo mask, družbe, ki na skrivaj popivajo, in seveda mediji. A ob tem si naša vlada očitno ni vzela časa, da bi prisluhnila tistim, ki so ji na strokoven način kazali, zakaj strelja s praznimi naboji.
Pomanjkanje podatkov
Vlada Janeza Janše se namreč pri sprejemanju ukrepov v veliki meri zanaša na priporočila Evropskega in svetovnega centra za preprečevanje nalezljivih bolezni in na raziskave, opravljene v tujini, in ne na lastne podatke. Kljub temu, da tako vladni govorec kot ostali predstavniki vlade nikoli niso skoparili s kazanjem na krivce, v rokah v resnici nikoli niso imeli verodostojnih podatkov o tem, kako in kje do okužb prihaja. Kot smo v svojem časniku pisali in kot so večkrat pojasnili odgovorni, na NIJZ teh podatkov niso beležili. So pa zdaj izvedli analizo na reprezentativnem vzorcu kar 10.000 ljudi, ki je pokazala, da do največjega števila okužb prihaja na delovnem mestu, sledi velika skupina ljudi, ki je v anketi izjavila, da ne pozna mesta okužbe, nato sledijo okužbe v krogu družine, nato domovi za ostarele. Zanemarljiv odstotek vprašanih, torej manj kot pet odstotkov, naj bi se jih glede na rezultate analize okužil na zasebnih druženjih, bolnišnicah in trgovinah.
Interpretacija podatkov
Ob tem je več strokovnjakov izpostavilo dejstvo, da je analiza nastala v obdobju, ko je druženje že dalj časa prepovedano, torej med 16. in 22. novembrom, in da obstaja velika verjetnost, da anketiranci prepovedanega druženja pač niso priznali, ostale dejavnosti pa so tako omejene, da pri njih do okužbe pač ne more več priti. Izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov Goran Novković nas je opozoril tudi na dejstvo, da bi za pravilno interpretacijo podatkov morali navesti tudi podatek, da je zaposlenih torej delovno aktivnih 900.000, zaposlenih v domovih za ostarele pa le nekaj tisoč, kar pomeni, da je nevarnost, da se boste okužili v domu za ostarele, še vedno nekajkrat večja, kot je verjetnost okužbe na delovnem mestu.
Koliko nas dela od doma
A da so delovna mesta pomemben, če ne največji vir okužb, je pred desetimi dnevi že povedal raziskovalec Žiga Zaplotnik, ki je del ekipe Covid-19 Sledilnik, ki samoiniciativno zbira in beleži podatke, povezane z epidemijo, ter z uporabo modelov z veliko zanesljivostjo tudi napoveduje tako obremenitev zdravstvenega sistema, rast števila obolelih kot tudi število smrtnih žrtev. Kot je povedal Zaplotnik, raziskave kažejo, da na delovnih mestih prihaja do veliko večjega števila stikov kot pri katerikoli drugi dejavnosti. Zato si tudi pri ekipi Covid-19 Sledilnik želijo, da bi imeli podatke o tem, koliko ljudi dejansko dela od doma. Kot je povedal Zaplotnik, glede na podatke, ki so jih »spet« samoiniciativno pridobili od nekaterih večjih slovenskih podjetij, od doma dela le 30 odstotkov zaposlenih, medtem ko je bilo ob prvem valu doma kar 70 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva. Hipotezo, da sta prisotnost na delu in rast števila okužb povezana, je podkrepil tudi z grafom rasti oziroma upadom okužb v počitniškem času. Kot je povedal Zaplotnik, bi za natančnejšo analizo potrebovali še podatke o časovnem zamiku med pojavom simptomov in testiranjem na okužbo ter kapacitete, ki jih ima NIJZ za epidemiološko sledenje.
Brez novih ukrepov za delodajalce
Če smo po objavi podatkov NIJZ pričakovali, da bo vlada na njihovi podlagi ukrepala, pa za delovne organizacije novih ukrepov ali priporočil NIJZ ni. Prav tako včeraj ni bilo nobenih sprostitev na področjih, za katera se je izkazalo, da ne prinašajo večje grožnje. Kot je pojasnila dr. Logarjeva z infekcijske klinike v Ljubljani, naj bi bilo za ukrepe v podjetjih dobro poskrbljeno, krive naj bi bile spet malice, odmori in podobno. Kako to ve, ni pojasnila. Kljub temu, da naj bi bili po mnenju stroke ukrepi v podjetjih zadovoljivi, pa nekateri predstavniki gospodarstva predlagajo dodatne aktivnosti. V Klubu Slovenskih podjetnikov (SBC) so že pred dnevi predlagali hitrejšo uvedbo hitrih testov in hitro pripravo protokolov za njihov uporabo. Kot so nam povedali, so nekateri podjetniki samoiniciativno že uvedli uporabo hitrih testov v svojih podjetjih in izkušnje opisujejo kot pozitivne. V SBC si želijo tudi čimprejšnje objave zdravstvenih protokolov za uporabo hitrih testov, da bodo vsi uporabniki teste pravilno uporabili, saj jih je mogoče dobiti tudi v prosti spletni prodaji.
