Lansko leto sta bila oktober in november zelo deževna, so spomnili na Arsu. Dež izpira ozračje, zato je onesnaženost zraka manjša. Temperaturnih obratov, ki onemogočajo razredčevanje izpustov in s tem poslabšujejo kakovost zraka, v lanskem letu skoraj ni bilo, letos pa so bili v zadnjih dveh mesecih kar pogosti.
"Trenutno se v celotni celinski Sloveniji soočamo s čezmerno onesnaženostjo zraka z delci PM10," so navedli. Najhuje je v dolinah in kotlinah, kjer se večino dneva zadržuje megla in se izpusti ne morejo razredčiti.
Podrobno analizo kakovosti zraka in z njo povezan vpliv ukrepov za preprečevanje širjenja covida-19 bodo sicer na Arsu naredili po koncu kurilne sezone. Spomladi nas je epidemija dosegla, ko je bila kurilna sezona že mimo, v obdobju drugega vala, predvsem če bo trajal večino kurilne sezone, pa pričakujejo drugačno stanje. So pa analize iz tujine pokazale, da bi lahko bila dolgotrajna izpostavljenost onesnaženemu zraku povezana s 15 odstotki smrti zaradi covida-19.
- Dvojni udarec: onesnažen zrak tlakuje pot koronavirusu
- Izračunali so, koliko nas stane onesnažen zrak
"Pričakujemo, da bo v vremensko neugodnih pogojih stanje glede delcev PM10 slabše, saj je njihov glavni vir kurjenje lesa v neučinkovitih pečeh," so navedli. Zaradi epidemije pa je pričakovati, da bodo ljudje več doma, torej bodo tudi več kurili.
Če bo veliko padavin in bo ozračje dobro prevetreno, pa se bodo ti čezmerni izpusti lahko razredčili in bodo ravni delcev na podobni ravni kot prejšnja leta, predvidevajo na Arsu.
Medtem je glavni vir dušikovih oksidov promet. Tega je z osebnimi vozili zaradi dela od doma in šole na daljavo manj. Tovorni promet pa se v primerjavi s spomladanskim delom epidemije ni ustavil, so opozorili.
Arsove merilne postaje se nahajajo v urbanih predelih gosteje naseljenih delov države in tam v agenciji pričakujejo, da bodo ravni dušikovih oksidov nižje. Se pa to predvsem zaradi drugačnih vremenskih razmer zaenkrat še ne opazi.
