Novice Svet24

Media24

Anita Ogulin, predsednica Zveze prijateljev mladine (ZPM) Ljubljana Moste-Polje, pravi, da se posledice epidemije pri njih kažejo z izjemno velikim povpraševanjem po pomoči. »Stisk je precej več kot pred koronavirusom – to je dejstvo. Predvsem se na nas obračajo družine, ki za pomoč do zdaj nikoli niso prosile, saj so z lastnim delom zaslužile vsaj toliko, da so lahko preživele, zdaj pa …« razlaga uvodoma.

V ZPM Ljubljana Moste-Polje opažajo, da če kakšnega od prosilcev seznanijo z možnostjo, da se povežejo s centri za socialno delo, pomoč steče bolj regularno. »Absolutno zavračajo vse, kar zadeva državno pomoč. In veste, zakaj – ker jih preveva sram. To jih je potisnilo tako globoko, da celo pred državo skrivajo, da jim je težko, ne samo pred širšo družino in okolico,« razkrije Anita Ogulin.

Leni in brez prihrankov

Da so ti ljudje, kjer so, kot pravi naša sogovornica, je tudi posledica družbenega diskurza, »tega, kako politika in okolica označujeta te, ki so pristali na robu, saj jih razglaša za lenuhe, 'luzerje', jim veleva, naj raje primejo za kramp in lopato. Očita se jim, kako so lahko tako neodgovorni, da si niso ustvarili prihrankov in podobno, namesto da bi jim sočutno prisluhnili. In tudi to je razlog, da so danes celo najhujše stiske zamolčane. Taka usmerjenost družbe že tako socialno ranjene posameznike potisne ob tla.«

Razloži, da se srečujejo s povsem novo strukturo prosilcev, med katerimi so tisti, ki čakajo na delo, in tisti, ki dobivajo odločbe oziroma sklepe o prenehanju delovnega razmerja, pa taki, ki so bili v delovnem razmerju prek drugih oblik zaposlitve, predvsem prekarci. »Oni ta trenutek ne zmorejo več,« pove boleče dejstvo.

Več nasilja in nestrpnosti

V stiski se je po njenih besedah znašlo precej Slovencev, ki so delali denimo v gostinstvu in turizmu. »Vse finančne zaloge, ki so bile že tako minimalne, so izčrpali in ta trenutek je marsikdo na mrzlem, morda celo brez elektrike, brez plačanih položnic. Bi rekla, da imamo nov profil revnih. Torej tiste, ki do zdaj niso potrebovali nobene pomoči, so pa živeli le malo nad mejo zdrsa v revščino, ker so imeli minimalne prihodke ali prihodke v taki višini, da so obvladovali samo tekoče stroške, sprotne obveznosti, prihrankov pa niso zmogli ustvarjati.«

Anita Ogulin pravi, da ni dovolj samo, »da družinam pomagamo pri plačilu položnic, ali s paketom hrane. Zato, ker jih je stanje potisnilo v obup, jim odvzelo tudi funkcionalno opremljenost, se srečujejo s strahom in negotovostjo, celo boleznijo, kar se vse zajeda v družinske odnose in rojeva nestrpnost ter celo nasilje. Zato sta potrebni tudi takojšnja psihosocialna podporo in pomoč.«

Mama je ostala sama

»V preteklem letu smo v tem obdobju beležili tudi kak dan brez večjih stisk ali krikov na pomoč, letos pa tega več ni. Vsakodnevno zvonijo telefoni. Saj že to, da zazvoni, je dober znak, kajti ljudje izredno težko prosijo za pomoč. Sram jih je. Kot denimo mamico, ki nas je klicala v nedeljo. Povedala je, da se zaveda, da so večje stike od njene, a da bi vseeno rada povedala, kaj doživlja, in prosila, ali ji lahko pomagamo. Gre za mamo s tremi otroki. Mož je odšel, ker je v družini prišlo do nesporazuma, ko sta drug drugega 'obmetavala', kdo je bolj kriv, da sta oba naenkrat ostala brez zaposlitve in prihodkov. Gospod je zaradi stiske vse zadnje evre zapravil za alkohol, ker ni več prenesel, da ne more poskrbeti za družino. Začela sta se prepirati, prišlo je tudi do fizičnega obračuna in on je odšel. Oba sta delala v gostinstvu. In takih zgodb je prav vsak dan ogromno in preveč,« z grenkobo v glasu samo eno od mnogih žalostnih zgodb predstavi predsednica ZPM Ljubljana Moste-Polje.

Anita Ogulin vsakomur, ki se je znašel v stiski, sporoča, naj takoj poišče sogovornika, ki mu je pripravljen prisluhniti. »Naj se obrne na organizacije, ki nudijo pomoč. Predvsem pa v teh časih – bodimo človek človeku. Bodimo odprti, sočutni, spoštljivi drug do drugega in bodimo pozorni do vseh, ki so se začeli odmikati v svoj svet in za štiri stene,« izpostavlja in omeni še, da so prav zato začeli glasno širiti solidarnost po vsej deželi z gibanjem #MislimNate, »ker ne smemo drug mimo drugega, ko smo v stiski. Ampak drug z drugim skozi stisko.«

Veliko je duševnih stisk

Tudi na Rdečem križu Slovenije (RKS) beležijo porast prošenj po pomoči. Sporočajo, da se pojavlja vsaj deset odstotkov prosilcev več kot pred epidemijo. »Potrebe niso samo v zagotavljanju najnujnejših življenjskih potrebščin, ampak se srečujemo tudi z duševnimi stiskami, zato smo skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje in Slovensko Karitas ter drugimi nevladnimi organizacijami odprli nov telefon za psihološko podporo ob epidemiji. Dosegljivi so na brezplačni telefonski številki 080 51 00, in to 24 ur na dan,« pravijo na RKS.

Osnovnih živil, ki jih razdeljujejo med ljudi, imajo za zdaj dovolj, saj so jih v povečani količini prejeli od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter sklada za evropsko pomoč najbolj ranljivim. Tudi oni so zaznali, da je struktura prosilcev med epidemijo drugačna. Med njimi se pojavljajo celo kulturniki. Tudi njim poskušajo pomagati. »Epidemija koronavirusa je z ohromitvijo javnega življenja in zastojem gospodarstva delavce na področju kulture zelo prizadela. Mnogi so čez noč ostali brez dela, številni brez sredstev za preživetje. Stanje na področju kulture je še posebej negotovo, saj je samozaposlenost v kulturnih dejavnostih pogostejša kot na drugih področjih, zaslužki pa so za mnoge skromni tudi v najboljših časih. Več kot četrtina samozaposlenih v kulturi v Sloveniji živi pod pragom revščine. Mnogi delavci na področju kulture so zato brez prihrankov. V zelo težkem položaju so zlasti starši samohranilci in družine, v katerih nobeden od staršev ne prejema redne plače,« sporočajo z RKS.

Starejše je strah bolnišnice

Tudi pri Slovenski Karitas zaznavajo za okoli deset odstotkov več ljudi, ki prosijo za pomoč, kot običajno. Zaradi ukrepov so morali prilagoditi način razdeljevanja paketov in ostalega dela, tako da so zagotovili varnost prostovoljcev in ljudi, ki pridejo po pomoč. Zadeva poteka tako, da se prejemniki po telefonu predhodno naročijo na prevzem in nato prihajajo posamično. »Zaradi ustavitve javnega prevoza se je sicer za 30 odstotkov povečala dostava materialne pomoči na dom. Trenutno so skladišča založena s tretjo dobavo hrane iz sklada EU za pomoč najbolj ranljivim skupinam,« pravijo.

Tudi Karitas zaznava, da ljudje v tem času vse pogosteje potrebujejo psihosocialno pomoč. »Mnogi so namreč zelo zaskrbljeni. Starejše je zdaj najbolj strah, da bi morali v bolnišnico, sploh če so brez svojcev,« pravijo. Vključeni so tudi v pomoč brezdomcev, ki so pred zimo k njim največ prihajali po oblačila, »sicer pa sta jih Vincencijeva zveza in društvo Kralji ulice večinoma že namestila za čez zimo. Naj povemo še, da so v zelo težkem položaju tudi delavci iz tujine, ki imajo že tako nizke dohodke, zdaj pa so mnogi ostali brez služb. Tudi njihovi otroci imajo zelo slabe pogoje za šolanje na daljavo: družine so običajno velike, živijo v majhnih stanovanjih, nimajo računalnikov, starši se ne znajdejo s tehnologijo in jim težko pomagajo.«

Lokalne karitas so pozorne tudi do rednih uporabnikov, saj so naredile prvi korak in jih poklicale; še posebej starejše, kronične bolnike, samohranilke z majhnimi otroki ter druge, ki bi jih utegnili epidemija in ukrepi še posebej prizadeti, ter preverile, kje je potrebna pomoč.