Madžarska je bila zadnjih trideset let praviloma tista soseda, ki je v medijskem prostoru dobila najmanj pozornosti. Medtem ko se je Slovenija zapletala v neskončne spore s Hrvaško glede meje, z Avstrijo glede manjšine in z Italijo glede zgodovine, pa nerešenih vprašanj z Madžarsko tako rekoč ni bilo. Slovenija in Madžarska sta tako vzdrževali pregovorno korektne in dobre odnose med sosedama, ki ju druži komaj 102-kilometrska meja. Povsem naravno je tako dejstvo, da si tudi ekonomsko nista predstavljali zelo ključnih trgov za medsebojno trgovino.
Širjenje vpliva
Madžarska ni bila ključen igralec niti na evropskem zemljevidu. Njen naraščajoč vpliv v preteklem desetletju pa pooseblja premier Viktor Orban. Njegova politika »iliberalne demokracije« predstavlja resno protiutež splošno sprejetim vrednotam Evropske unije, v tretji vladi Janeza Janše pa je Orban našel naravnega zaveznika. Madžarska pod Orbanom tako doživlja ekspanzijo v kulturnem, političnem in ekonomskem smislu. Shema podeljevanja državljanstev – in s tem volilne pravice – vsem zamejcem je v Sloveniji šla mimo neopazno, medtem ko je v Ukrajini, Romuniji in preostalih ozemljih nekdanje Ogrske sprožila obsojanje. Mnogi so v tem videli iredentistične želje Orbanove stranke Fidesz. Ne nazadnje tamkajšnje politične elite ne skrivajo nezadovoljstva nad Trianonsko pogodbo, ki je kmalu po koncu prve svetovne vojne pred stotimi leti dve tretjini ogrskega ozemlja dodelila novoustanovljenim državam, a zdi se, da gre pri tem bolj za željo po glasovih zamejcev in okrepljenem gospodarskem sodelovanju kot karkoli drugega. V Pomurju pozitivne aspekte teh finančnih tokov čutijo tamkajšnji pripadniki madžarske manjšine in govorci madžarskega jezika, kot tudi podjetniki, ki jih zaposlujejo. Vsi ti so namreč upravičeni do nepovratnih sredstev iz Budimpešte, ki skrbijo za rojake prek meja. Madžarski državni in zasebni kapital pa se širi tudi prek Mure vse do Jadrana.
Drugi tir spet na mizi
Vlada je pred dvema tednoma na odbor DZ za zunanjo politiko naslovila pobudo za sklenitev sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o sodelovanju pri gradnji in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper ter tako pogrela že staro zgodbo iz časa vlade Mira Cerarja. Aktualni dokument je še zaupen, naj bi pa znova predvidel 200-milijonski vložek Madžarske v družbo 2TDK. V delu opozicije in javnosti so se že takrat pojavljali zadržki do tovrstnega partnerstva, češ da ni pametno v pomembno infrastrukturo vpletati tujih vlagateljev. A Madžari vzporedno očitno že delajo na planu B in so kupili zemljišča ob tržaškem pristanišču.
Naraščanje prometa
Trgovina med Slovenijo in Madžarsko je letos seveda znatno upadla, tako da ni mogoče oceniti, v koliki meri novo politično zavezništvo neposredno vpliva na ekonomsko sodelovanje. Je pa medsebojna trgovina v preteklih letih opazno naraščala. Poleg Luke Koper so se v javnosti že pojavljala ugibanja, ali morebiti tudi podjetje Petrol ni na radarju madžarskih investitorjev. Tamkajšnje naftno-plinsko podjetje MOL, kjer je država največji posamezni delničar, je namreč v preteklosti že odkupilo denimo Slovnaft in Ino na Slovaškem oziroma Hrvaškem. V primeru nakupa slednje še vedno potekajo sodni procesi zaradi domnevne korupcije, usoda Ine pa priča o znatnem zatonu in degradaciji na raven distributerja goriv in plina. MOL sicer pri nas že ima svoje bencinske črpalke, Slovenija pa je le ena od 30 držav, kjer deluje to podjetje.
Banke, mediji, avti
Madžarska firma AutoWallis je v preteklih mesecih opravila dva večja nakupa (luksuznih) ponudnikov vozil, in sicer je prevzela lastništvo nad avtotrgovcema A-Cosmos in Avto Aktiv. V Sloveniji prav tako že operira OTP banka, finančni konglomerat v zasebni lasti. Nekdanja madžarska državna banka je bila leta 1995 privatizirana, odtlej pa se je uspešno razširila v vseh aspektih. Na naš trg je stopila ob prevzemu banke SKB, ki je bila sicer v tuji, francoski lasti od leta 2001. OTP banka predstavlja primer Orbanovega ekonomskega modela, kjer največji blagodar tega uživajo družinski člani in osebni prijatelji. Eden teh je ravno šef OTP banke Sandor Csanyi, mednje pa spada tudi Jozsef Vida, ki je letos prek skupine TV2 od Telekoma Slovenije prevzel Planet TV. Ta medij tako skupaj z Novo24TV, ki jo prav tako poganja madžarski kapital, predstavlja okostje medijskega aparata vladajoče SDS. Še en poslovni kolega madžarskega premierja pa je gradbinec Gabor Vegh, predsednik nogometnega kluba Nafta Lendava. Tudi tamkajšnje Terme Lendava od letos nosijo ime Thermal resort, saj so prešle v last madžarskega državnega sklada Comitatus Energia. Čezmejni angažma je bil oktobra letos prepoznan tudi na lokalni ravni, ko so lendavski občinski svetniki za častnega občana imenovali kar madžarskega zunanjega ministra Petra Szijjarta.
