Prvomajske počitnice, ki kot prve v letu povzročijo turistični selitveni val, so bile letos omejene na domača stanovanja, dvorišča in občine. Poletna sezona je prav tako minila v luči vsakodnevnih poročanj o zelenih, rumenih in rdečih državah. Turistični delavci in seveda tudi turistične agencije so zato z nestrpnostjo pričakovali krompirjeve počitnice, ki bi lahko pomenile finančni obliž na težko sezono. Napovedi so bile dobre – saj so bile zasedene oziroma rezervirane skorajda vse počitniške zmogljivosti pri nas, a širjenje okužb je odneslo tudi jesenski del zaslužka. Lokali, nastanitveni objekti in gostinski ponudniki so bili primorani ponovno zapreti svoja vrata, čeprav, kot opozarjajo v Sindikatu delavcev gostinstva in turizma Slovenije, še vedno ni znano, za kolikšen delež okužb so bili dejansko odgovorni gostinski lokali, odprte terase, hoteli …
»Stroka in politika sta ves čas opozarjali na vire okužb, ki naj bi izhajali predvsem iz zasebnih druženj, porok in podobno. Kje so torej razlogi, da so gostinski lokali znova zaprti, čeprav nikoli niso bili viri okužb?« so se vprašali v sindikatu. A ukrepi vlade so jasni, posledice omejevanja gibanja in turističnega mrka pa: »Katastrofalne,« ocenjuje direktor Turistične agencije Sajko Milan Sajko.
Sajko bo odpustil tretjino zaposlenih, v ATP skoraj polovico
V Sloveniji je bilo v prvih osmih mesecih letos zabeleženih nekaj manj kot 2,4 milijona prihodov turistov oziroma za 47 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. Prenočitev je bilo za skoraj 7,1 milijona ali 40 odstotkov manj. Po spomladanskem popolnem izpadu je bil v poletni sezoni, zahvaljujoč predvsem domačim turistom, medletni padec števila prenočitev 16-odstoten. Za jesenske mesece podatki še niso znani, brez dvoma pa bodo katastrofalni.
Zato ni presenečenje, da sindikat turističnih in gostinskih delavcev dnevno prejema informacije podjetij, da ni več denarja, da so se finančne zaloge izčrpale in bodo sledila odpuščanja delavcev. Ob ponovni, že drugi razglasitvi epidemije je na zavodu za zaposlovanje prijavljenih že več kot 8000 oseb iz te panoge! Da so finančne zaloge pošle, je priznal tudi Sajko, ki mu je sicer sedem mesecev, tudi zaradi dobrih rezultatov v preteklih letih, uspelo obdržati enako število zaposlenih kot pred krizo. »Delno smo koristili ukrep čakanja na delo, ki je sicer dobrodošel, pokriva pa kljub vsemu le manjši del tekočih stroškov. A ker krizi ni videti konca, bomo za zagotovitev preživetja podjetja do konca leta žal prisiljeni odpustiti predvidoma tretjino zaposlenih,« je razkril žalostni scenarij.
V krčenje kadra so bili prisiljeni tudi v podjetju ATP. »Gre predvsem za voznike avtobusov, med njimi je delež odpuščanja 80 odstotkov. Zaposlene voznike avtobusov, ki imajo tudi vozniško dovoljenje za C- in E-kategorijo, pa smo prerazporedili na tovorna vozila, na vleko vozil in podobno. Tako da je na ravni celotnega podjetja, če zajamemo vsa področja dela, odpuščanje nekje 40-odstotno.«
V sindikatu delavcev v turizmu zato pozivajo pristojne, naj sprejmejo ukrepe, s katerimi se bodo obdržale družbe in podjetja, gostilne, lokali in s katerimi se bodo preprečila nadaljnja množična odpuščanja. »Turizem smo ljudje in za okrevanje panoge bodo potrebni dobri in izobraženi delavci, zato ukrepajte, dokler jih še imamo! Spoštovana vlada, spoštovana ministra za delo in gospodarstvo – na vas je odgovornost, ali bomo ohranili obstoj podjetij in družb v panogi ter zaščitili delovna mesta in preprečili nadaljnja odpuščanja delavcev! Gre za pomembno panogo, ki je na leto doprinesla od 10 do 13 odstotkov BPD! Zdaj je na kolenih, ne dovolite, da klecne!«
Turistični boni v pomoč le hotelirjem
Da turistična panoga ne bi klecnila že poleti, je vlada sklenila, da bo med državljane razdelila za 345 milijonov evrov turističnih bonov. Do prvega oktobra so bili unovčeni 833.103 turistični vavčerji v skupni vrednosti 113,7 milijona evrov, kar znese nekaj manj kot tretjino razpoložljivega denarja. A od teh milijonov vsaj turistične agencije niso imele vidne finančne koristi. Nasprotno – izdaja bonov v začetku poletja je imela za turistične agencije, ki se ukvarjajo s prodajo počitnic na Hrvaškem in Mediteranu, negativen učinek, je poudaril Sajko. »Številni so namreč zaradi bonov odpovedali svoje že rezervirane počitnice, na primer na Hrvaškem. Učinek turističnih bonov bi bil seveda za turistične agencije dosti večji in precej bolj smiseln, če bi bili unovčljivi za celotno storitev, ki bi se izvedla v Sloveniji – torej paket izleta oziroma potovanja, ki vključuje avtobusni prevoz, turistično vodenje, ogled muzejev, obroke v gostilnah, nastanitev. Na tak način bi se pomagalo vsem sektorjem v turizmu, in ne samo hotelirjem.«
