Številke okuženih, bolnih, umrlih stanovalcev domov starejših so grozljive, v javnem pismu opozarja Biserka Marolt Meden iz društva za dostojno starost Srebrna nit. Tudi število okuženih in bolnih zaposlenih je nujen klic na pomoč, dodaja.
»Podatki kažejo, da je Slovenija pristala na prvem mestu na svetu glede okuženih oseb s covidom-19. Bolnišnice so že skoraj polne bolnih ljudi, v prostorih intenzivnih terapij je vsak dan več tistih, ki potrebujejo intenzivno nego. V samem vrhu smo tudi po številu umrlih. Okužbe imamo že v več kot 90 odstotkih domov za starejše. Največ obolelih za covidom-19 umre v domovih,« ugotavlja Marolt Medenova.
Poleg zdravstvenega sistema največje breme epidemije torej nosijo domovi starejših, ki pa so že pred tem delovali na robu svojih kapacitet. »Domovi za starejše so aktualno krizo pričakali polno zasedeni in s hudo kadrovsko krizo,« so nam povedali v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZ). »S pomanjkanjem zaposlenih so se zaradi številnih neuspešnih razpisov začeli resno soočati že leta 2018, stanje pa se je v lanskem letu še poslabšalo. Izjemno težko pritegnejo delavce, ki so nepogrešljivi za delovanje vsakega zavoda, kot so kuharji, bolničarji negovalci, srednje medicinske sestre in drugi,« poudarjajo.
Ne samo oskrba, vse več je zdravstvene nege
»V socialnovarstvenih zavodih kadrovska kriza ni nekaj novega. Kadrovski normativ se ni spreminjal dve desetletji, na drugi strani pa se je hitro spreminjala potreba po oskrbi in zdravstveni negi stanovalcev,« opominja Urban Bole, direktor Doma Petra Uzarja v Tržiču, ki je verjetno najuglednejši DSO v Sloveniji.
V Domu Petra Uzarja »danes ni stanovalca, ki poleg oskrbe ne bi potreboval tudi storitev zdravstvene nege. Iz bolnišnic so vedno večji pritiski po sprejemih stanovalcev, ki potrebujejo zdravstveno nego, ki od izvajalca zahteva dodiplomsko izobrazbo 24 ur na dan, česar pa nam seveda naši normativi ne dopuščajo. Posledično omenjenih starostnikov ne moremo sprejeti, ostajajo na negovalnih oddelkih, odhajajo v druge dele Slovenije,« je Bole konkreten o protislovjih kadrovske politike, ki jo vodi država.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je sicer priskočilo na pomoč s sredstvi za dodatne zaposlitve, »vendar le na področju oskrbe, in ne zdravstvene nege,« ugotavlja Bole.
Osebje se stara in je bolj obremenjeno
»Gre tudi za dejavnost, kjer je delež invalidov med zaposlenimi zelo nadpovprečen. Niso se postarali le stanovalci, ki prihajajo v domove z vse večjimi zdravstvenimi težavami, postarali so se tudi naši zaposleni,« dodajajo v SSZ.
»V zadnjem mesecu sodelavci svoje delo opravljajo v 13-urnih okrnjenih izmenah, tako da na koncu kadrovsko krizo občutijo stanovalci, saj se je v omenjenih pogojih dela težje posvetiti vsaki individualni potrebi stanovalca,« pravi Bole, ki meni, da so novi kadrovski normativi nujno potrebni, »vendar če se bodo le posodabljali, še vedno ostaja verjetno najbolj ključno vprašanje – kje kader tudi dobiti«.
»S pomanjkanjem zaposlenih so se zaradi številnih neuspešnih razpisov začeli resno soočati že leta 2018, stanje pa se je v lanskem letu še poslabšalo,« pravijo v SSZ. DSO-ji zato »izjemno težko pritegnejo delavce, ki so nepogrešljivi za delovanje vsakega zavoda, kot so kuharji, bolničarji negovalci, srednje medicinske sestre in drugi«.
»V teh izjemno težkih razmerah kot stanovalec doma pozivam vse ljudi dobre volje, da se ob vseh zaščitnih ukrepih in po testiranju odzovete na pomoč kot prostovoljci. Tu mislim predvsem na študente in dijake zdravstvene smeri, ki premorejo empatijo do starejših ljudi, za pomoč pri negi ali pri mnogih pomožnih opravilih,« je Marolt Medenova navajala dopis oskrbovanca enega od domov starejših v ljubljanskih Fužinah.
Šestindvajset milijonov za dodatne zaposlitve zelo dobrodošlih
»Zelo dobrodošel korak v pravo smer predstavlja 26 milijonov evrov, ki jih je za dodatne kadre namenilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Upamo in verjamemo, da mu bodo sledili tudi drugi,« so optimistični v SSZ. Za ta sredstva je hvaležen tudi Bole iz Doma Petra Uzarja.
Merklova: Izolacija starejših ni humana
Medtem ko je nemška kanclerka Angela Merkel napovedala, da obiskov v domovih starejših ne namerava prepovedati, saj izolacija starejših ni humana, pa v Sloveniji pod danimi razmerami nismo imeli druge možnosti.
»Žalostno je predvsem dejstvo, da v domovih za starejše že več kot mesec dni velja prepoved obiskov sorodnikov in da o vplivu tega ukrepa na poslabšanje zdravja stanovalcev zaradi upada stikov in čustvenih odnosov s svojci ne govorimo. O poslabšanju zdravja stanovalcev nas namreč obveščajo sorodniki. Tudi že izvedene raziskave v Veliki Britaniji so potrdile povečano število smrti zaradi poslabšanja demence,« je v javnem pismu zapisala Marolt Medenova.
»Vodstva domov bi lahko ob vsem upoštevanju varnostnih in zaščitnih ukrepov ter hitrih testov omogočila več stikov stanovalcev s pomočjo prostovoljcev ali sorodnikov. Zgledi nekaterih evropskih držav kažejo, da je to mogoče,« dodaja.
Zdaj je čas gašenja požarov
Ne glede na nezadovoljstvo ob dve desetletji dolgem zanemarjanju tega družbenega podsistema, pa se njegovi akterji zavedajo, da se v trenutni situaciji ne morejo nadejati sistemskih rešitev. »Sistemske rešitve, upam, da bomo izpeljali po koronakrizi, zdaj je treba gasiti požare,« je realen Bole.
»Tako izvajalci institucionalnega varstva kot odločevalci se vsakodnevno soočamo s težkimi razmerami in z odločitvami, ki niso enostavne – ne po strokovni in ne po človeški plati. Si pa želimo več posluha za predloge in opozorila strokovnjakov, ki najbolje poznajo sistem institucionalnega varstva v Sloveniji,« poudarjajo tudi v SSZ.
