Virus kroži v delovnih okoljih

Dodič Fikfak: Okuženih 58 generalnih direktorjev, kako naj potem te osebe, ki ne znajo zaščititi sebe, zaščitijo delavce

S.R.
18. 11. 2020, 12.24
Posodobljeno: 18. 11. 2020, 12.47
Deli članek:

Ne znamo, ne želimo ali pa se nočemo obnašati tako, kot od nas zahtevajo razmere, je pojasnila Metoda Dodič Fikfak.

Bobo
Fotografija je simbolična.

Da so z vidika epidemije novega koronavirusa razmere v delovnih okoljih vse prej kot rožnate, je na današnji novinarski konferenci poudarila predstojnica Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa Metoda Dodič Fikfak. Kot je pojasnila, nam je to popolnoma jasno že ob pogledu na številke, iz katerih gre sklepati, da se v boju proti temu »nevidnemu povzročitelju« ne znamo, ne želimo ali pa nočemo obnašati tako, kot od nas zahteva, kar pa bo nujno, da ga bomo lahko obvladali. 

Dodič Fikfakova je nato postregla z nekaterimi statističnimi podatki, vzetimi iz analize okuženih po poklicnih skupinah, ki je bila izvedena med 10. in 17. novembrom. Ti kažejo, da je bilo v tem času na novi koronavirus pozitivnih med drugimi 58 generalnih direktorjev, 145 prodajalcev, 68 zdravnikov, 221 delavcev zdravstvene nege in 78 bolničarjev, 403 zdravstveni sodelavci, 50 kuharjev, 100 snažilk ter 44 policistov. Iz tega je po njenih besedah razvidno, da je število okuženih v tistih poklicih, ki so v epidemijo neposredno vpleteni, višje, a so te številke kljub temu previsoke. Dodič Fikfakova je zato poudarila, da bo treba pravila obnašanja, ki jih narekuje virus, bolj rigorozno upoštevati tudi v teh skupinah.

Težave pri delu od doma

Kot drugo veliko težavo je Dodič Fikfakova izpostavila delo na domu. Delež zaposlenih, ki so delo opravljali od doma, je bil v prvem valu namreč bistveno višji kot danes. Po nekaterih podatkih je v prvem valu od doma delalo 70 odstotkov delavcev, v tem drugem valu pa zgolj 30 odstotkov. Pojasnila je, da številne delovne organizacije svojim delavcem kljub temu, da imajo v organizacijah pozitivne primere, svojim delavcem ne dovolijo dela od doma. Dodič Fikfakova je prepričana, da gre za nezaupanje do delavcev, pri čemer je poudarila, da so imele organizacije v času od prvega do drugega vala dovolj časa, da se na delo na domu pripravijo oziroma definirajo, kaj vse mora nekdo ob delu na domu narediti. Tudi sama je tiste, kjer je delo na domu mogoče, pozvala, naj to uvedejo in nadzirajo. Poudarila je še, da se je treba zavedati, da lahko od doma delajo tudi tisti okuženi, ki niso zboleli. »Ne silimo na vsak način v bolniški stalež, če imamo definirano delo na domu, ni razloga, da okuženi delavec ne bi lahko delal na domu, ne pa da dela v organizaciji, ker bo raznesel virus po drugih« je pojasnila.

Zaščita

Dodič Fikfakovo skrbi tudi dejstvo, da so med okuženimi tudi vodilni delavci, a ne zgolj zaradi tega, ker se očitno premalo ščitijo sami, temveč predvsem zato, ker si težko predstavlja, da bo taka oseba poskrbela zato, da bodo zaščiteni vsi delavci in da bo proizvodnja tekla nemoteno. Dodič Fikfakova je poudarila še, da je danes že povsem jasno, da se je ob upoštevanju vseh pravil in pravilni uporabi zaščitnih sredstev mogoče zaščititi. Dodala je, da če je morda veliko število okužb tudi zaradi utrujenosti razumljivo v zdravstvu, pa je to v številnih drugih poklicnih okoljih nesprejemljivo. Navedla je še, da se v organizacijah, v katere so vključeni ter jim pomagajo in svetujejo specialisti medicine dela, prometa in športa, s temi delovnimi težavami ne srečujejo oziroma so težave obvladljive. Dejala je sicer, da nimajo podatkov, da v podjetjih ne bi imeli na razpolago zaščitnih sredstev, temveč je veliko večja težava redno in dosledno upoštevanje pravil, torej uporaba maske, razkuževanje prostorov in ohranjanja distance.

Potrebujejo protokol

Dodič Fikfakova je za konec pojasnila še, da jih delovne organizacije že dlje časa prosijo za hitre antigenske teste, ki so jih v številnih evropskih državah že uvedli ne samo v zdravstvu, temveč tudi v gospodarstvu. Pri nas naj bi po njenih besedah delodajalci marsikje to vzeli v lastne roke, hitre teste pa izvajajo sami, pri čemer jih izvajajo tudi neprofesionalne osebe. Pristojna ministrstva je zato pozvala, naj se v zvezi s temi testi pripravi protokol ter se pove, kateri testi naj se uporabljajo, na kakšen način in kdo naj to izvaja, da bodo tudi delodajalci to lahko počeli po nekem strokovnem načinu, ne pa tako, kot mislijo sami, čeprav se potem delajo napake in škoda.