Dušan Olaj je na samem začetku povedal, da "če je tretjina testiranih danes okuženih za covidom, je bistveno bolj žalostno tisto, da je praktično 100 odstotkov gospodarstva okuženih s tem covidom".
Naloga članov komisije za protikoronske ukrepe posvetovalne narave
To je bil po njegovih besedah od začetka razlog, da je vlada oblikovala posvetovalno komisijo za protikoronske ukrepe. Skupino sestavlja med osem in 18 članov, njihova naloga pa je izključno posvetovalne narave. "Na podlagi podatkov, ki jih dobimo s strani vlade, vladna skupina analizira te predloge, jih predstavi, ovrednoti, jih primerja s primerljivimi ukrepi v drugih državah in jih vrne nazaj vladi v odločanje. Iz enega lista pridemo na štiri liste. Tisto, kar gre potem skozi vladno zakonodajno komisijo v parlament, nastane 120 do 140 listov. Od tu ta rigidnost," je dejal.
Glavno vodilo te naloge je bilo od vsega začetka zaščititi zaposlene, je poudaril Olaj. Na tem je temelju je bilo osnovano vse tisto, kar je bilo vključeno v paket PKP1, medtem ko so se v PKP2 paketu lotili zaščite podjetij z jamstvenimi shemami. Olaj je izpostavil, da "nič karkoli ta trenutek počne vladna svetovalna skupina, nič, kar počne vlada, ne počnemo drugače, kot to počnejo nam sosednje države. Edina razlika je v tej implementaciji ali pa realizaciji ukrepov. Kjer pa moramo upoštevati, da žal ta trenutek naš državni aparat ali javna uprava še nista na tisti operativnosti kot je na primer v sosednjih državah."
"Najlažje bi bilo ostati doma in vzeti državno pomoč"
Po besedah Jureta Kneza se moramo zavedati, da bo zdravstveni krizi sledila ekonomsko dolžniška kriza, na katero se moramo pripraviti. Opozoril je, da je zdravstvo na robu zmožnosti. "S svojim ravnanjem ne smemo na njih prenašati odgovornosti odločitve, kdo bo in kdo ne bo dobil respiratorja. Kdo bo živel in kdo bo umrl," je dejal. V podjetjih se po njegovih besedah zavedajo, da morajo delati in ustvarjati dodano vrednost. "Najlažje bi bilo ostati doma in vzeti državno pomoč, a s tem bi zapadli še v hujši vrtinec, iz katerega ne bi bilo povratka," je izpostavil. V Dewesoftu so imeli med 100 zaposlenimi 10 primerov okužbe, ki pa se s sprejetjem ustreznih ukrepov ni širila po podjetju. Knez je zato prepričan, da se tudi v takšnih razmerah da delati in ustvarjati. Meni tudi, da smo z zadnjimi ukrepi na meji oziroma "smo že prišli čez mejo, ko je zapiranje smiselno: praznenje polic, zapiranje tehničnih trgovin, verjamem, da nihče ne verjame, da bo to res bistveno vplivalo na širjenje virusa". Nekateri ukrepi so kontraproduktivni, "striženje doma je zagotovo bolj nevarno, kot delovanje v salonih, pod ukrepi".
Aktiviranje trga dela in zaposlitev tistih na čakanju in brezposelnih
Knez je dejal, da je delovna zakonodaja zastarela in neprimerna za današnji čas, prepričan je, da je nesmiselno, da v domovih za starejše v kuhinji delajo tudi okuženi zaposleni, medtem ko gostinci trenutno ne opravljajo svoje dejavnosti in "tega ne znamo urediti". V strokovni skupini so že predlagali aktiviranje trga dela in zaposlitev tistih na čakanju in brezposelnih.
"Vsakdo bi raje videl 500 evrov v žepu, a zavedati se moramo, da nas bodo zdaj porabljena sredstva bremenila v prihodnosti. Od predvidenih osmih milijard sredstev je bilo do zdaj porabljenih približno milijarda in pol, kar kaže na odgovorno ravnanje podjetij," je zaključil.
