Fafangel je ponovil zdaj že vsem znano vodilo pri sprejemanju ukrepov v boju z epidemijo novega koronavirusa, to je, da je v trenutni epidemiološki situaciji ključno število hospitaliziranih in s tem povezan pritisk na zdravstvo. To so trenutno bistvene številke, zaradi katerih smo v tako imenovanem »lockdownu.«
Glede vprašanja, kje smo ga v boju z epidemijo mogoče polomili, je meni, da morda pri tem, kako smo izkoristili čas med obema lockdownoma, takrat bi morali po njegovem mnenju graditi na »nekem opolnomočenju« in sodelovanju, da smo v tem »vsi skupaj,« ne pa na strahu. Čeprav je bilo storjenega veliko, bi si Fafangel želel še boljše priprave tudi pri domovih za starejše.
Božič v mehurčku?
Kot v teh dneh pravi stroka, smo z vidika epidemiološke slike še vedno na platoju, za katerega pa Fafangel sicer še vedno ni prepričan da je plato. Kot je pojasnil, je delež pozitivnih testov še vedno visok, pri tako visokem deležu pa da ne najdemo vseh obolelih. Zato v tem trenutku tudi do neke mere ugibamo, pri čemer gledamo druge kazalnike, kot so hospitalizacije in smrti, a ti »niso perfektni, ker so posredi tudi drugi biološki dejavniki in se kažejo z zamudo.« Poleg tega se gleda tudi na vdore v domove za starejše, vse skupaj pa kaže, da je »mogoče v splošni populaciji nek trend umirjanja,« medtem ko se situacija slabša v domovih za starejše. A ob tem po njegovih besedah še nismo v fazi, ko bi lahko z gotovostjo trdili, da našo epidemijo trenutno vodi dogajanje v domovih za starejše, lokalno na nivoju skupnosti se namreč še vedno dogajajo prenosi. To se želi čimprej omejiti s tem »lockdownom,« nato bo nastopila pomembna odločitev, kdaj je pravi trenutek za sproščanje. O tretjem vrhu Fafangel ni želel ugibati, pri čemer z morebitnim prihodom cepiv vidi luč na koncu tunela.
Kaj nas čaka za božič? Fafangel si svoj letošnji božič še vedno »predstavlja v mehurčku svojih najdražjih. Ožji krog, s katerimi se družim tudi v lockdownu.«
O cepivih še premalo podatkov
Glede cepiv je po njegovem mnenju odprtih še veliko vprašanj, saj konkretni podatki o vmesnih analizah niso dostopni. Tako Fafangla predvsem zanima, v katerih starostnih skupinah sta obe najbolj obetavni cepivi najbolj učinkoviti, ali ščitita samo pred boleznijo, ali celo pred samo okužbo. Na podlagi teh podatkov je namreč lažje usmerjati, koga je treba cepiti najprej. Upa sicer, da bo cepivo na voljo čim prej, a poudarja, da ga zagotovo v tako kratkem času ne bo dovolj za vse, zato je treba tehtno premisliti, kje bo mogoče doseči največji učinek za celotno populacijo. »Če ti uspeš zaščititi starejšo populacijo, kjer je potek bolezni tako najslabši, breme na zdravstveni sistem pa je najvišje,« in če zaščitiš zdravstvene delavce in delavce v domovih za starejše, si »obvaroval najbolj ranljivo skupino prebivalstva,« kar pa pomeni, da si lahko »privoščiš veliko več kroženja virusa v populaciji, ki ga vseeno relativno dobro prenese.« Ukrepi so lahko posledično bolj ciljani in specifični, je pojasnil Fafangel.
