V klinični fazi raziskav, torej v prvi, drugi in tretji, je 54 cepiv. V tretji fazi raziskav jih je 12, a še niti eno ni bilo odobreno s strani regulatornih organov, kot sta Evropska agencija za zdravila (EMA) in ameriška FDA. Borut Štrukelj s Fakultete za farmacijo v Ljubljani je tem ob bok postavil še šest provizoričnih oziroma začasno odobrenih cepiv, ki so jih odobrile nacionalne agencije, in sicer dve v Rusiji in štiri na Kitajskem. Ta so v uporabi na njihovih ozemljih, ponudili pa so jih tudi Združenih arabskim emiratom, Argentini in Katarju.
Ali so učinkovita, varna? Tega ne vemo, ker so tako ruska kot kitajska na nek način preskočila 3. fazo kliničnega preizkušanja.
Štirje tipi cepiv
V razvoju so štirje tipi cepiv. Dva tipa sta tradicionalna, »tista klasična«: bodisi vbrizganje oslabljenega virusa v sistem bodisi uporaba rekumbinantne tehnologije DNA, »kjer pripravimo samo virusni delec in praktično ni nobenega kontakta z virusom«. Taka cepiva so pri virusnih obolenjih že na razpolago, ob čemer je Štrukelj pripomnil, da potrebujejo zelo dolgo fazo razvoja.
Več časa je posvetil cepivom iz skupine genskih cepiv. To pomeni, da je pri razvoju uporabljena »dednina virusa, ki je bila znana takoj v januarju«, na osnovi katere lahko farmacevtske družbe ustvarijo genski zapis, a samo »en majhen košček virusa, torej samo tisti zapis, ki kodira za površinski antigen virusa. To je tako imenovan S protein. To je tisti protein, s katerim se virus pripne na človeško celico«.
Cepivo je mogoče pripraviti v obliki RNA molekule ali DNA molekule. Ni malo farmacevtskih družb, ki jih razvijajo – Štrukelj je razvoj označil za »zelo dinamičen«.
Virusi so polživa bitja, za razmnoževanje potrebuje celico gostitelja. Njegov mehanizem je odvisen od teh, zato je zdravila razvijati težje. Razvoj je počasnejši, a ne stoji. Prva zdravila šla v registracijo konec naslednjega leta.
V primeru DNA cepiva se v človeške celice vnese DNA molekulo. »V primeru vnosa v mišice bodo naše mišične celice, to so miociti, dobili informacijo, da mora ta celica narediti virusni protein,« je pojasnil. Ko protein iz celice izstopi, ga imunski sistem, če je primerno aktiviran, »spozna in začne tvoriti protitelesa«. Torej ne gre zgolj za tvorbo protiteles, ampak tudi za aktivacijo »celičnega imunskega odziva«, aktivacijo limfocitov, »kar je še dodatna pomoč«. »Ta cepiva kažejo na neko bolj verjetno obrambo organizma kot tista klasična,« je poudaril Štrukelj, ki je kot zanimivost pri DNA cepivih navedel primer farmacevtskega podjetja Inovio, ki je moralo začasno ustaviti razvoj cepiva, ker DNA molekulo virusa v organizem vbrizgajo s pomočjo elektro operacije. »In tukaj vidimo, kaj pomeni varnost. FDA je prekinila razvoj, ker so ugotovili, da je mehanizem vnosa tako nov, da je bil premalo razložen. Ko je družba to obrazložila, je šel razvoj naprej.« Izpostavil je še, da je v razvoju tudi DNA cepivo v obliki kapsul.
O učinkovitosti in hitrem razvoju
Spregovoril je tudi o 94,5-odstotni učinkovitosti cepiva Moderna Therapeutics oziroma 90-odstotni učinkovitosti cepiva Pfizer. V primeru Moderne so 30.000 zdravih prostovoljcev razdelili na dve skupini: ena je dobila cepivo, druga (kontrolna skupina) placebo. Od 15.000 prostovoljcev jih je v kontrolni skupini za covid-19 zbolelo 90. V skupini, ki je prejela cepivo, pet.
Zasluge za hiter razvoj cepiv gredo novi tehnologiji. Nadalje ni potreben stik z virusom, znanje razvoja se je začelo z razvojem cepiv proti ziki in eboli. Zanemariti ne gre niti enormnega ekonomskega vložka, ki poganja razvoj. Tudi regulatorni organi »močno skrajšujejo postopek dovoljenja za promet, torej registracije«. EMA je zaradi pandemije postopek skrajšala z 210 dni na 70 dni. 70 dni po vložitvi – ta trenutek ocenjujejo tri cepiva – morajo odgovoriti, ali je dovolj varno in učinkovito. Ob tem je poudaril, da je za strokovnjake EMA, ki pregledujejo dosjeje o kakovosti, varnosti in učinkovitosti, stik s farmacevtsko industrijo prepovedan. Sam močno verjame v ta sistem: »Ko bo prvo cepivo razglašeno, da je varno in učinkovito, se bom seveda takoj cepil.«
Dotaknil se je tudi skrajševanja kliničnih faz. Dovoljeno je združevanje prvih dveh faz (prva faza varnost, druga tudi že učinkovitost); realno sliko cepiva prikazuje tretja faza, ki vključuje tudi do 40.000 prostovoljcev. Tako Rusi kot Kitajci so začeli s cepljenjem, čeprav niso zaključili tretje faze.
Specifike enega in drugega
V primeru mutacije virusa nova tehnologija omogoča zeli hitro spremembo sestava cepiva – že v enem dnevu, je dejal Štrukelj.
Spregovoril je tudi o logističnih izzivih za od DNA bolj občutljiva cepiva RNA, ki terjajo logistični sistem kontejnerjev in temperaturo -80 stopinj Celzija. Po njegovih besedah z dobro organizacijo to ne bo problem, da bo mogoče sistem hranjenja vzpostaviti v lokalnih centrih, kar Slovenija že počne.
Stranski učinki
DNA in RNA cepiva izkazujejo bistveno manj neželenih učinkov, je dejal Štrukelj in pojasnil, da je rdečina ali bolečina na mestu vboda pozitiven učinek, saj pomeni, da je imunski sistem cepivo prepoznal kot tujek, zato je začel migrirati celice imunskega sistema. Sicer pa beležijo sedeče: zelo majhna bolečina na mestu vnosa, glavobol in rahlo povečana telesna temperatura. Ob tem je poudaril, da vnos cepiva ne vpliva na človeški genom. To pride v celico, a ne preide v jedro.
Kdaj?
Po njegovem mnenju bo cepivo v Sloveniji na voljo januarja, februarja, marca. Spomnimo. Minister za zdravje Tomaž Gantar je pred dnevi napovedal, da bo prvo cepivo proti covidu-19 dostopno v drugi polovici decembra 2020.
Je pa Štrukelj poudaril, da bo treba, tudi ko bo cepivo ali več njih na voljo, upoštevati ukrepe za zamejevanje širitve virusa.
