Poslanci in poslanke so danes začeli petdnevno izredno sejo državnega zbora, na kateri bodo jutri obravnavali predlog sprememb proračuna za leto 2021 in dopolnjeni predlog proračuna za leto 2022.
Vlada za proračun 2021 načrtuje povečanje odhodkov proračuna za slabo tretjino (28,8 odstotka), tako bodo znašali 13,47 milijarde evrov, medtem ko je načrtovanih prihodkov za 10,72 milijarde evrov oziroma 3,5 odstotka manj kot v že sprejetem proračunu. Za odplačevanje dolga in financiranje primanjkljaja, ki je predviden v višini 2,75 milijarde evrov, se namerava vlada prihodnje leto zadolžiti za 6,7 milijarde evrov.
Na podlagi dopolnila koalicije bo lahko ministrstvo za kulturo leta 2021 namenilo tri milijone evrov za zagon Muzeja osamosvojitve Slovenije, je poročala STA.
Zavaja ministrstvo za finance ali ministrstvo za kulturo?
Ob slabih gospodarskih kazalnikih je javnost v začetku meseca presenetila novica, da namerava vlada v volilnem letu 2022 proračunska sredstva nameniti za zagon omenjenega muzeja. »Dopolnjeni predlog proračuna se od prvotnega predloga proračuna za leto 2022 tako razlikuje le v drugačni razporeditvi sredstev znotraj finančnega načrta ministrstva za kulturo, in sicer za namen zagona projekta Muzeja osamosvojitve Slovenije,« je na spletni strani vlade 3. novembra zapisalo ministrstvo za finance.
Že naslednji dan smo ministrstvo povprašali, kakšna je višina prerazporejenih sredstev, ki so namenjena zagonu Muzeja osamosvojitve Slovenije, in na katerih postavkah so bila sredstva prerazporejena. Ministrstvo je naša vprašanja preusmerilo na ministrstvo za kulturo, kjer so nam odgovorili devet dni kasneje, a zamolčali, koliko sredstev bodo namenili za zagon muzeja. Ob tem so zanikali navedbe finančnega ministrstva, da je šlo za prerazporeditev sredstev.
»Sredstva smo zagotovili v okviru rekordnih proračunov za leti 2021 in 2022, ki se glede na prvotni predlog vsako leto višata za okrog 46 milijonov evrov, od tega je kar dodatnih 20 milijonov letno predvidenih za investicije v kulturi. Zaradi novega projekta se deležnikom na področju kulture ne bo nič jemalo, saj gre za dodatno pridobljena sredstva,« so nam odgovorili. V okviru rebalansa proračuna za leti 2021 in 2022 se po navedbah ministrstva, čeprav jih o tem niti nismo vprašali, povečujejo sredstva tudi na področju ustvarjalnosti. »Tako da bodo zvišanja deležna tudi umetniška področja, ki jih finančno pokriva ministrstvo za kulturo,« so še sporočili.
Projekt muzeja slovenske osamosvojitve se po njihovih navedbah sicer pripravlja v okviru praznovanja 30. obletnice slovenske osamosvojitve. »K njegovi ustanovitvi nas zavezuje plebiscit o samostojnosti iz leta 1990, kjer se je 95 odstotkov prebivalcev takratne socialistične republike odločilo, da želijo živeti v samostojni in neodvisni Republiki Sloveniji,« pravijo na ministrstvu. Slovenija bo prihodnje leto torej obeležila 30. obletnico osamosvojitve tako, da bo leta 2022 namenila sredstva za zagon muzeja slovenske osamosvojitve.
Gre za povsem novo zbirko, ki bo poleg osamosvojitve beležila tudi boj Slovencev za narodno suverenost v zadnjih stoletjih, so še navedli na ministrstvu za kulturo. Ob tem velja omeniti, da v Sloveniji že obstaja muzej, namenjen slovenski osamosvojitvi. Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), ki ga vodi notranji minister Aleš Hojs iz SDS, je konec leta 2016 v središču prestolnice ustanovilo Muzej slovenske osamosvojitve.
Blokada sredstev za film
Zagonu muzeja nasprotujejo tudi nekateri kulturniki, ki ministra iz vrst SDS Vaska Simonitija opozarjajo, da ima ministrstvo na voljo premalo denarja in ga bo zato zmanjkalo zanje.
Vlada bo namenila sredstva za zagon novega muzeja, zaustavitev financiranja, medtem ko še vedno blokira sredstva, ki so znotraj proračuna Republike Slovenije namenjena Slovenskemu filmskemu centru. Onemogočanje dostopa do sredstev je v Sloveniji popolnoma zaustavilo filmsko industrijo, zaradi česar trpijo tudi mednarodni projekti.
Podporo slovenski filmski skupnosti je minuli teden izrazilo več evropskih organizacij, ki delujejo na področju avdiovizualne industrije. V pismu so evropske in slovenske politike pozvali k razrešitvi situacije. Ob tem so zapisali, da bodo razvoj problematike pozorno spremljali.
