Šestinštiridesetletna Vanja je pred 16 leti rodila Vida, ki je otrok s posebnimi potrebami. Živita v majhni hiški na obrobju Ptuja. Vid, o katerem smo že poročali, ima močno poškodovane možgane. Pred letom dni je bil na zelo zahtevni operaciji, ki mu je omogočila, da kljub napovedi, da nikoli ne bo stal na lastnih nogah, danes s pomočjo opore vendarle naredi nekaj korakov. Vse, kar ima, Vidova mama vlaga v to, da bi bilo njegovo stanje vsaj malo boljše. In na tej poti ji je ob plačilu vseh terapij in drugega, kar Vid potrebuje, zmanjkalo denarja za poplačilo kreditov. Njuna hiša je bila prodana na dražbi, zato jima grozi, da bosta ostala brez strehe nad glavo. Vse dobre ljudi prosita za pomoč.
Hišo je kupila banka upnica. Ta jima zdaj ponuja odkup po ceni, po kateri so jo kupili na dražbi: 36.700 evrov. A čeprav ne gre za zelo visok znesek, je zanju nedosegljiv. Zato sta se odločila stopiti pred javnost in zaprositi za pomoč vse tiste, ki bi jima lahko pomagali ohraniti streho nad glavo.
Vanja se je zaradi Vida odpovedala marsičemu
Vanja upa, da jima bo z Vidom uspelo zbrati potrebna sredstva in s tem ohraniti vsaj toplo ter varno zavetje doma. Selitev bi bila za Vida izjemno velik stres; premiki so zanj preveč tvegani, kar je razvidno tudi iz potrdila pedopsihiatra.
»Pred 17 leti, ko sem bila noseča, sva hišo s hipotekarnim kreditom kupila z bivšim možem in jo delno obnovila, še vedno pa ni povsem prilagojena invalidu, sploh kopalnica. Junija 2004 se je rodil Vid, ki je pri porodu utrpel poškodbo možganov, diagnosticirano ima cerebralno paralizo in težko epilepsijo. Vid je popolnoma odvisen od tuje pomoči, saj je v plenicah, ne hodi in ne govori. Potrebuje 24-urno nego in skrb. Zaradi tega sem pustila službo, pred tem sem delala kot učiteljica na osnovni šoli. Res rada sem imela svoj poklic, vendar se mi je zdelo, da me moj otrok potrebuje bolj,« je povedala Ropičeva, ki ima minimalne dohodke: nadomestilo za izgubljen dohodek od CSD Spodnje Podravje v višini 560 evrov mesečno, kar je pravzaprav njeno plačilo za 24-urno skrb za sina. Vid prejema še 200 evrov dodatka za nego.
»Vsa leta sem izvajala terapije z Vidom po sistemu 'mama terapevt' v skladu z navodili priznane poliklinike Stojčevič Polovina iz Zagreba, kamor sva (seveda samoplačniško) mesečno hodila po strokovne napotke, ravno iz razloga, ker nisem imela denarja za drage dnevne samoplačniške terapije, zdravstvo pa terapij krije premalo. Terapije z Vidom sem izvajala sama doma nekaj ur dnevno in resnično je zelo napredoval,« je svojo zgodbo opisala Vidova mama. Vidu so pri sedmih mesecih starosti zdravniki rekli, da so njegovi možgani toliko poškodovani – kar je posledica pomanjkanja kisika pri porodu –, da ne bo nikoli niti sam držal glave pokonci niti sedel. Kot je dejala Vanja, je bilo kar nekaj časa tako, a po vseh letih terapij, ki sta jih večinoma izvajala sama doma, je Vid danes krasen 16-letnik, ki s pomočjo opore po lanski operaciji celo naredi nekaj korakov. Zelo rad igra igre, ponosen je na svoj tablični računalnik, ki ga je dobil v dar od svoje babice, za katero pravita, da je nepogrešljiva in da ne vesta, kako bi jima uspelo brez nje. Vid obiskuje OŠ Gustava Šiliha Maribor, rad hodi v šolo, se druži, uči novih veščin, popoldneve pa izkorišča za jahanje.
»Moj namen ni nikoli bil ostati komu dolžna«
Ob vseh teh skrbeh pa je Vanji zmanjkalo denarja za obroke kredita. Hišo sta namreč pred leti z bivšim možem kupila na kredit. On je pozneje ostal brez dela in stanje se je le še poslabševalo. »Sama sem vsa ta leta delala, a stvari, ki se ne plačajo. Vsaj ne z denarjem. Moj namen nikoli ni bil ostati dolžna karkoli in komurkoli, saj me je to zelo težilo. Za mano je veliko neprespanih noči zaradi tega položaja, vendar ob vseh stroških, ki pridejo z otrokom s posebnimi potrebami, preprosto ni šlo več, pa naj sem si še tako želela in prizadevala. Kot prejemnica nadomestila za izgubljen dohodek ne smem dodatno delati, kot to lahko vsak zaposleni, študent, upokojenec, saj v tem primeru nadomestilo izgubim.«
Nujno potrebujeta 36.700 evrov
Vanja se je z banko dogovarjala o možnosti najema hiše, a v to niso privolili. »Banka nama prihaja nasproti z odnosom, ki je resnično prijazen ter srčen, in tukaj res hvala gospe Malnar iz Raiffeisen banke v Avstriji, saj nama je bila z Vidom vedno pripravljena prisluhniti in iskati rešitve. Banka nama ponuja v odkup hišo za 36.700 evrov (cena hiše na drugi dražbi) kljub cenilni vrednosti hiše, ki je 72.000 evrov, in po tej ceni jo bodo prodali, če je ne odkupiva midva. Ker verjameva v srčnost ljudi, se obračava na tiste, ki lahko pomagajo. Situacija je za naju precej težka in ne vidim drugega izhoda, to je najina zadnja možnost in najino upanje,« je zaključila Vanja.
»Sodelujemo, pomagamo po svojih močeh«
Z zgodbo Vida in njegove mame so seznanjeni tudi na Centru za socialno delo Spodnje Podravje. Direktor CSD Miran Kerin je povedal, da so prav oni navezali stik z društvom prijateljev mladine in jih zaprosili za pomoč oziroma sodelovanje: »Žal pa mi sami sredstev, da bi jima pomagali odkupiti hišo, nimamo. Pomagamo po svojih najboljših močeh v sklopu zmožnosti. Vsekakor gre za družino, ki je potrebna pomoči. Hišo bo namreč treba tudi prenoviti in prilagoditi za Vidove potrebe.« Vanja je sodelovanje s centrom zelo pohvalila. Dejala je, da brez zavzetosti socialne delavke Sabine Kolednik Ivančič ne bi prišlo do te humanitarne akcije.
