Novice Svet24

Karantenske odločbe so do nedavne bile pisne, a temu ni več tako. Po novem so namreč ustne, ker jih Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ob tako velikem številu novih okužb ne uspe izdajati, je pred časom pojasnil vladni govorec Jelko Kacin. Ob tem je dejal še, da NIJZ za to sploh nima pristojnosti, za to je pristojno ministrstvo za zdravje.

• V torek kar 1503 nove okužbe, pozitivnih 25,51 odstotka vseh testiranih. Rekordno tudi število umrlih

Upa na zakonsko rešitev

Predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana Tatjana Lejko Zupanc je danes svetovala, kako naj ravnajo tako imenovani »visoko rizični kontakti«, zdaj ko ni več pisnih karantenskih odločb. Kdaj govorimo o »visoko rizičnih kontaktih«? Do tega pride pri stiku z okuženim, ki na razdalji meter in pol brez zaščitne maske traja več kot 15 minut. Stroka v tem primeru priporoča sedemdnevno samoizolacijo, čemur sledi test. Tisti, ki imajo doma bolne, naj se tako samoizolirajo za vsaj sedem dni, je poudarila Lejko Zupančeva in dodala, da upa, da bodo našli zakonsko rešitev za tovrstne situacije, ko je izostanek z dela neizbežen.

Dodatne kapacitete

Danes zjutraj je bilo v UKC Ljubljana 92 odraslih bolnikov s covidom-19 in pet otrok. 21 jih je na intenzivni negi, večina jih je umetno ventiliranih, dva sta na zunajtelesni oksigenaciji.

sta

Klinični center se pripravlja na odprtje dodatnih kapacitet. To pomeni, da bodo dodatno vzpostavili intenzivne postelje na infekcijski kliniki in odprli dodatni oddelek na ortopedski kliniki. Ortopedija bo zmanjšala aktivnosti, tudi na račun okužb med delavci in sodelavci, predvsem urgentne ortopedske posege. Širijo se tudi v Bolnišnico dr. Petra Držaja, kjer bodo v začetku naslednjega tedna vzpostavili dodatne postelje za bolnike, okužene s covidom-19,, začenši s tretjim nadstropjem, od koder se bodo, če bo potreba, širili navzdol. Če bodo vse te kapacitete usposobili, bo UKC Ljubljana imel od 40 do 50 intenzivnih postelj in do 170 navadnih postelj. Upa, da bo to dovolj za prebroditev največje krize. Poudarila je, da so elastični, da imajo dobre načrte in veliko izkušenj ter da sodelujejo vsi delavci UKC-ja. Ob tem je pozvala sodržavljane, da poskusi vsak narediti vse, kar je v njegovi moči, da pride do čim manjšega širjenja.

Najbolj zadnja opcija

Lejko Zupančeva je dala jasno vedeti, da smo še daleč stran od situacije, ki smo jo pred meseci spremljali v Italiji, torej da bi morali odločati, kdo ima prednost pri zdravljenju. Kot je dejala, je izbiranje, »komu bodo dajali kakršnokoli podporno terapijo, najbolj zadnja opcija«. Upa pa, da do tega ne bo prišlo.

Izrekla se je tudi glede popolne zaustavitve javnega življenja, posledice namreč ne bi izostale. Kot primer je dala zaprtje vrtcev – kaj bi z otroki zdravstvenih delavcev?

Potrebe po zaustavitvi vsega elektivnega programa po njenih besedah še ni. Možnosti obstajajo, tudi če bodo kapacitete premajhne, denimo izpraznitev Bolnišnice dr. Petra Držaja, prostor je tudi na ginekološki intenzivni, tu so še postelje za kirurške bolnike. Na koncu torej še nismo, kapacitete bi še bilo mogoče najti, težava je le kader. V tem pogledu računajo na upokojene zdravstvene delavce, vključili bodo tudi nekaj mlajših zdravnikov, kar prej zaradi pravnih omejitev ni bilo mogoče. Razglasitev epidemije je te sprostila.

Tatjana Lejko Zupanc je o naraščanju števila okužb dejala, da je breme za kadre veliko, da jim grozi tudi prepoved dopustov. Zelo verjetno je, da bodo šli v fazo, v kateri za bolnike s covidom-19 ne bodo skrbeli le infektologi.