Naš dolga leta zanemarjen zdravstveni sistem se v teh dneh dobesedno seseda pod težo epidemije covida-19. Jasno je, da nas kljub sprejetim ostrejšim ukrepom v naslednjih dveh tednih čakajo izredne razmere. Že pred dnevi so se oglasili iz Sindikata zdravstva in socialnega zdravstva Slovenije, ki zastopa medicinske sestre in tehnike ter ostalo negovalno osebje, in sporočili: »Ne zmoremo več!« Dodali so: »Timi v zdravstvu in socialnem varstvu, ki so bili že pred marcem letos kadrovsko podhranjeni, so zaradi izčrpanosti, stalnega stresa zaradi pritiskov in strahu povsem na koncu s svojimi močmi.« Kot so zapisali, si želijo posluh in pomoč odločevalcev, torej politike, a tega niso deležni. Če kdaj, bi človek v teh najbolj kritičnih dneh, ko zdravstveno osebje še v večji meri kot običajno žrtvuje lastno fizično in psihično zdravje, ko se odpovedujejo osebnemu življenju in v nevarnost spravljajo tudi svoje družine, pričakovali, da bo vlada na široko odprla denarnico in jih nagradila za opravljeno delo ter morda k pomoči pritegnila tudi tiste, ki so iz zdravstva odšli zaradi mizernega plačila.
Ostali brez pogajanj
A vladi se očitno zdi tudi v najtežjih trenutkih, ko vedo, da izgubljajo vojno z virusom, smiselno prerekati s sindikati. Tako so sindikati za delo v sivih in rdečih covid conah zahtevali dodatek v višini 65 odstotkov osnovne urne postavke, a so se v vladi samovoljno odločili, da jim naklonijo le 30 odstotkov. Za medicinske sestre in ostalo osebje, ki se zaradi krize premesti na druga delovišča, so sindikati predlagali 30-odstotni dodatek, vlada jim ga je v protikoronskem paketu namenila le 20. V sindikatu so že podali oceno, »da je opredelitev prenizkega dodatka zgolj za delo v sivih in rdečih conah v PKP5 premalo za dosego cilja ohraniti zaposlene na najbolj izpostavljenih in obremenjenih delovnih mestih«. Pristojnih na ministrstvu za zdravje to ni ustavilo, da se ne bi hvalili s tem, da so tiste, ki žrtvujejo največ, primerno nagradili.
Prošnje za pomoč
Ko so sindikati želeli, da bi se pogajanja o zneskih na Ekonomsko-socialnem svetu nadaljevala, jih je vlada enostavno preslišala. S strani vlade tudi nismo slišali ene besede o tem, kaj bi lahko naredili, da bi v zdravstvene zavode, ki so tik pred kolapsom, spravili dodaten kader. Zavodi so bolj ali manj prepuščeni sami sebi. Tako v UKC Ljubljana objavljajo pozive študentom in upokojencem, naj jim priskočijo na pomoč. Spomladi se je na njihov poziv odzvalo 169 študentov in študentk, UKC pa ponuja plačilo 6,5 evra bruto na uro. Poziv so objavili tudi v Splošni bolnišnici Celje, ponudili so plačilo 6,9 evra bruto. Kot je nedavno povedala mag. Zdenka Mrak, glavna medicinska sestra iz UKC Ljubljana, jim je na pomoč priskočilo 14 upokojenih medicinskih sester. UKC Ljubljana je v petek s dopisom nagovoril tudi vse zdravnike koncesionarje in jih prosil, naj se vključijo v reševanje covid krize in jim priskočijo na pomoč. Ob tem so dodali še grožnjo, da v kolikor se koncesionarji ne bodo odzvali, bodo zdravnikom, ki delajo tako v UKC Ljubljana kot pri zasebnih zdravnikih, soglasje za tako delo preklicali. Direktor kliničnega centra v Ljubljani je, namesto da bi zaposlenim lahko obljubil višje plače in zaslužene dopuste po koncu boja z epidemijo, napisal le pismo, v katerem jih poziva k solidarnosti in enotnosti ter proseče nagovarja najširšo javnost, naj se prične vesti odgovorno.
Zavod v rdečih številkah
S finančnimi težavami se bo, kot kaže, soočil tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki bo na koncu leta zaradi manjših prihodkov in veliko višjih stroškov zaradi epidemije namesto načrtovanega presežka zabeležil primanjkljaj. ZZZS se je trudil, da bi bila sprejeta zakonska določba o tem, da primanjkljaj zavoda krije proračun, a so bili pri tem neuspešni. Vlada je finančne rešitve za težko stanje zavoda raztresla nekaj v PKP5, nekaj v rebalans proračuna za letošnje leto, nekaj v proračun za leto 2021. Na prvi pogled je povišanje sredstev za zdravstvo, vsaj za leto 2021, res veliko, a vprašanje je, koliko tega denarja bo pristalo pri tistih, ki te dni izgorevajo v boju z epidemijo noč in dan vse dneve v tednu. Znano pa je, koliko bodo dobili zasebni zdravniki, če bi priskočili na pomoč pri krajšanju čakalnih vrst v zdravstvu. Glede na določbe PKP5 jih čaka okoli 40 milijonov evrov državnega denarja, pri čemer se niti ne ve, koliko zasebnikov v Sloveniji deluje na področjih, kjer so čakalne vrste najdaljše.
